OB SEDMIH

Grška neonacistična stranka Zlata zora je na zborovanju pristašev v Atenah zagrozila, da bo mobilizirala sto tisoč Grkov proti izgradnji mošeje v tem mestu. Tiskovni predstavnik stranke Ilias Kasidiaris je ob tem muslimane označil za islamistične kriminalce. Muslimansko združenje Grčije je sicer že pred paradiranjem skrajnih desničarjev prejelo grozilno pismo s simbolom Zlate zore, v katerem so njihovim članom zagrozili, da jih "bodo poklali kot piščance", če ne bodo do 30. junija zapustili države. Zlata zora je avtorstvo pisma zanikala.

Madžarski premier Viktor Orban je dvignil pritisk nemški politični vrhuški s primerjavo politike kanclerke Angele Merkel z nacistično. Prvo retorično žogico je sicer servirala kar Merklova sama, ko je minuli četrtek izjavila, da bo Nemčija naredila vse, da se bo "Madžarska vrnila na pravo pot - vendar ne s pošiljanjem konjenice". Besede so se nanašale na sporne spremembe madžarske ustave, Orban pa je v njih prepoznal zgodovinski sentiment iz leta 1944, ko je Nemčija okupirala svojo sicer tesno zaveznico Madžarsko. Zaveznika pa naj bi bila tudi Orban in Merklova, saj njuni stranki pripadata Evropski ljudski stranki. 

Ruska agencija za raziskave javnega mnenja Levada Center je opozorila, da bo zaradi pritiskov tožilstva morda prenehala delovati. Njeno dejavnost je moskovsko tožilstvo označilo za obliko političnega delovanja. Agencija, ki naj bi bila še edina neodvisna raziskovalka javnega mnenja v državi, finančna sredstva prejema tudi iz tujine, zaradi česar bi se morala v skladu z novo sporno zakonodajo registrirati kot »tuji agent«.

OB OSMIH

Ameriški senat je med obravnavo predloga imigracijske reforme odobril izdajo pet tisoč vizumov za tibetanske begunce, ki bi v naslednjih treh letih želeli vstopiti v Združene države. Kvota naj bi ublažila pogoje za razseljene Tibetance v Indiji in Nepalu, ki naj bi bili pogosto nameščeni v neprimernih objektih.

Pokrajinska skupščina Vojvodine je sprejela deklaracijo o zaščiti ustavnih in zakonskih pravic Avtonomne pokrajine Vojvodine, ki jo je predlagala pokrajinska vlada. Proti deklaraciji so glasovali poslanci Srbske napredne stranke in Demokratske stranke. Predstavniki slednje menijo, da je s sprejetjem dokumenta separatistična politika pokrajinskih oblasti razglašena za uradno politiko pokrajine.

Makedonsko ministrstvo za zdravstvo se je odločilo napraviti red glede oblačilne kulture nekaterih skupin zaposlenih v zdravstvenih ustanovah. Po sprejetem »dres kodu« imajo ekskluzivno pravico za nošenje belih halj lekarnarji, ostalo osebje pa bo nosilo oblačila različnih barv. Protokol medicinskemu osebju prepoveduje uporabo močnih parfumov in nošnjo provokativnih kosov garderobe, kot so dekoltirane bluze in čipkaste nogavice.

OB DEVETIH

Bolivijskemu predsedniku Evu Moralesu, prvemu staroselcu na tem položaju, je odprta pot do tretjega mandata. Bolivijska ustava sicer določa, da predsednik države lahko opravlja samo dva manadata, vendar je vrhovno sodišče odločilo, da omenjeno ustavno določilo tokrat ne velja, ker je bilo sprejeto šele po nastopu Moralesovega prvega mandata. »El presidente« se še ni izjasnil o kandidiranju na naslednjih volitvah, vseeno pa je pričakovano pokasiral dozo kritik o nedemokratični prisvojitvi oblasti.

Urugvaj utegne kot prva južnoameriška država legalizirati prodajo marihuane. Predsednik Jose Mujica je predlog zakona predložil z argumentom, da bi legalna nabava svete zeli omejila stike koristnikov s preprodajalci težkih drog. Uživanje marihuane je sicer v Urugvaju dovoljeno že vse od leta 1974, kot zanimivost pa lahko navedemo, da je bil Urugvaj tudi pionir pri ukinjanju suženjstva na južnoameriškem kontinentu.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je predstavilo vsaakoletno poročilo o verskih svoboščinah po svetu, v katerem opozarja na naraščajočo nestrpnost proti judom in muslimanom ter drugim verskim manjšinam. Najbolj problematične razmere naj bi bile v Iranu, na Kitajskem, Savdski Arabiji, Severni Koreji in Mjanmaru. Antisemitizem naj bi opazno naraščal v Egiptu in Venezueli, kjer so jenkiji prav priročno opazili napade na opozicijskega predsedniškega kandidata judovskega porekla Henriqueja Caprilesa. Državni sekretar John Kerry je ob objavi poročila priznal, da tudi Združene države niso popolne na področju spoštovanja verskih svoboščin.

OB DESETIH

Gvatemalsko ustavno sodišče je razveljavilo razsodbo sodišča, s katero je bil nekdanji diktator Efrain Rios Montt spoznan za krivega genocida in zločinov proti človečnosti. Ustavno sodišče je odredilo, da se sojenje zaradi procesnih napak ponovi. Montt je oblast prevzel z državnim udarom leta 1982. Njegova vladavina je najbolj krvavo obdobje državljanske vojne, ki je trajala od leta 1960 do 1996 in v kateri je bilo ubitih dvesto petdeset tisoč ljudi. Odgovoren naj bi bil za politiko požgane zemlje, s katero so pripadniki vojske masakrirali na tisoče staroselcev, osumljenih pomoči levičarskim upornikom.

Ameriški senatni preiskovalni odbor je podjetje Apple obtožil, da je med tistimi, ki se najbolj izogibajo plačilu davkov. V ta namen naj bi podjetje uporabljalo kompleksno mrežo »offshore« poslovnih subjektov, s katerim se je izognilo vplačilu več milijard dolarjev v davčno blagajno. Apple v obrambo navaja, da je med največjimi davkoplačniki, saj je v lanskem fiskalnem letu plačal za šest milijard davkov.

Kljub visoki brezposelnosti in globoki recesiji v Italiji menda primanjkuje kakih šest tisoč picopekov. Zaradi napornega delovnika mladi ne poprijemo za takšno delo, zato pa praznino vse bolj zapolnjujejo Egipčani, katerih število naj bi že preseglo število domorodnih picopekov.