Ob 10.05

V drugem jutranjem BritOFFu Radia Študent se lotevamo lokalnih vesti, tokrat se bomo podali v Komendo, majhno osrednjeslovensko občino, katere župan Stanislav Poglajen si je za vzornika očitno izbral notranjega ministra Aleša Hojsa. V četrtek bi se namreč iztekel enotedenski rok, ki si ga je Poglajen sam postavil in po katerem bi moral odstopiti z mesta župana. A je z internim dopisom že v torek prehitel svetnike, ki so to točko v obravnavo na izrednem občinskem svetu želeli predlagati za ta četrtek. V dopisu svetnikom je Poglajen zapisal, da je napoved odstopa podal “pod velikim pritiskom” in da bo o tem še enkrat premislil. Za kaj pravzaprav gre? Za pometanje slabih poslov pod preprogo.

Poglajen naj bi izgubil zaupanje občinskega sveta in lokalne skupnosti zaradi spora z investicijsko družbo Palmarium in zaradi odškodnine, ki jo mora občina plačati podjetju. Svetniki so županu očitali, da jih o sporu ni obvestil vse do sredine lanskega decembra, ko je višje sodišče občini s sklepom naložilo plačilo milijonske odškodnine.

Zgodba s podjetjem Palmarium sega v leto 2006, ko je občina, ki jo je takrat še vodil Tomaž Drolec, pozneje obsojen na osem mesecev zapora zaradi podkupovanja uradnih oseb, sklenila urbanistično pogodbo z Gradisom Celje. Podjetje je investiralo v spalno sosesko Sončna aleja. Pogodba je določala, da bo Gradis 106.000 evrov odmerjenega komunalnega prispevka plačal neposredno v občinsko blagajno, preostalih 318.700 evrov pa bo poravnal tako, da bo zgradil komunalno infrastrukturo, ki jo bo po zaključku gradnje brezplačno prenesel v last občine.

Družba je med gradnjo, spomladi leta 2010, končala v stečaju, nedokončano Sončno alejo pa je kupila družba Palmarium. Po županovih besedah naj bi občina novembra 2010 z družbo podpisala aneks k urbanistični pogodbi, s katerim se je družba zavezala, da bo prevzela vse obveznosti iz pogodbe z nekdanjim Gradisom. Ko je Poglajen leta 2014 prevzel županovanje, so se s Palmariumom začeli dogovarjati o prenosu zemljišč s komunalno infrastrukturo na občino, a do dogovora o brezplačnem prenosu ni prišlo, ker naj vodilni v podjetju ne bi želeli podpisati pogodbe. Ko se je leta 2015 začenjala gradnja javne kanalizacije na severnem delu občine, je bilo v sklopu projekta načrtovano, da bo naselje Mlaka do javne kanalizacije dostopalo prek kanalizacijskega omrežja Sončna aleja, ki pa takrat še ni bilo v lasti občine. Občina se je tako po posvetu z odvetniško pisarno, katere imena nam iz županove pisarne do konca redakcije niso sporočili, odločila za razlastitev zemljišč na območju Sončne aleje, na katerih so ceste, pločniki, komunalna infrastruktura in zemljišča ob potoku Govinek. Za tožbo, s katero bi od Palmariuma izterjali brezplačen prenos zemljišč na občino, se niso odločili, ker je obstajala bojazen, da bi bil kohezijski projekt, ki je vključeval tudi sosednje občine, neizvedljiv.

Upravna enota Kamnik je nato marca 2016 izdala odločbo o razlastitvi in stranki pozvala, da se dogovorita o odškodnini. Ker se stranki nista zedinili glede višine odškodnine, jo je določilo sodišče, ki je Palmariumu priznalo 164.900 evrov odškodnine. Družba se je na odločitev sodišča pritožila. Višje sodišče je nato družbi priznalo odškodnino v višini 854.100 evrov, občini pa prisodilo še plačilo 322.000 evrov obresti in 10.500 evrov stroškov postopka. Skupaj torej nekaj manj kot 1,19 milijona evrov. Tik pred koncem lanskega leta je občina z družbo sklenila poravnavo, v kateri je bilo določeno, da občina za zemljišča plača 762.000 evrov odškodnine skupaj z obrestmi, poravna sodne stroške in odkupi še nekaj zemljišč v vrednosti 22.700 evrov, ki jih bo potrebovala za gradnjo dostopne ceste do naselja Sončna aleja.

Vsi ti stroški skupaj predstavljajo kar 10 odstotkov načrtovanih letošnjih prihodkov občine. Ob tem moramo opozoriti, da za sodni postopek občinski svetniki niso vedeli do razglasitve sodbe višjega sodišča v Ljubljani decembra lani. Županov sklic 3. izredne seje občinskega sveta, ki bo potekala ta četrtek, pa predvideva štiri točke, in sicer predlog sprememb statuta občine, celovito informacijo župana o dogajanju v zadevi Palmarium, informacijo o trenutnem stanju zapiranja odlagališča inertnih odpadkov Suhadole in odstop župana.

Zanimiva bo predvsem razprava o prvi točki, saj je statutarno-pravna komisija predlagala, da bi statut po novem dovoljeval imenovanje največ dveh podžupanov, doslej je bil predviden le en. Občina Komenda, ki ima 6360 prebivalcev, trenutno podžupana nima, saj je Igor Štebe iz opozicijske Liste TRN lani decembra odstopil zaradi nesoglasij z županom, domnevno v povezavi z odškodninsko poravnavo s podjetjem Palmarium. Župan Poglajen je v prvi napovedi svojega odstopa pred dvema tednoma jasno izrazil željo, da pred tem dejanjem imenuje zvestega podžupana. V četrtek bo torej jasno, ali bo svojo namero tudi uresničil.

Ob 8:05

Armenski predsednik Nikol Pašinjan je včeraj zvečer pred več desettisočglavo množico podpornikov zatrdil, da je pripravljen na predčasne parlamentarne volitve za končanje politične krize, ki državo pretresa po lanskem porazu v spopadih z Azerbajdžanom na območju Gorskega Karabaha. Ob tem je dodal, da je opozicijskim strankam, ki zahtevajo njegov odstop, pripravljen dati novo priložnost, da ga premagajo na volitvah. Pašinjan, ki se je na oblast zavihtel leta 2018 kot vodja mirnih množičnih protestov, je pod vse večjim pritiskom opozicije zaradi sklenitve mirovnega dogovora z Azerbajdžanom novembra lani po spopadih za Gorski Karabah. Pred bližnjim parlamentom se je medtem danes zbralo več tisoč podpornikov opozicije, ki redne demonstracije pripravlja od minulega četrtka, ko je armenska vojska premierja pozvala k odstopu. Ta je sicer priznal, da je med konfliktom storil napake, a ob tem zatrdil, da lahko samo ljudstvo odloči, kdo bo ostal na oblasti. Predčasne volitve bodo razpisane, ko bodo o tem odločili poslanci armenskega parlamenta.

Generalni direktor policije Anton Olaj je na podlagi internega razpisa za direktorja uprave avtocestne policije z današnjim dnem imenoval Andreja Juriča, prej v. d. generalnega direktorja Policije. Pristojni so sporazum o ustanovitvi avtocestne policije podpisali decembra lani z namenom zagotavljanja učinkovitejšega nadzora avtocest in hitrih cest. Avtocestna policija naj bi v praksi zaživela 1. aprila z vzpostavitvijo specializirane enote v Ljubljani, preostale enote, v Celju, Mariboru, Novem mestu in Kopru, pa bodo zaživele do maja prihodnje leto. Sedež uprave bo v Postojni, skupno s petimi specializiranimi enotami pa je predvidenih 283 delovnih mest.

Obrambnemu ministru Mateju Toninu se jutri obeta obisk poklicnih gasilk in gasilcev, združenih v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije. Nanj in na pristojno ministrstvo so danes naslovili protestni poziv, v katerem mu očitajo izogibanje uveljavitvi stavkovnih zavez ter ignoriranje njihovih pozivov k nadaljevanju pogajalskega procesa. V leto dni trajajočem mandatu si naj ne bi vzel časa niti za eno srečanje z reprezentativnim sindikatom poklicnih gasilcev, čeprav so ga k temu pozivali kar štiri mesece. Samoiniciativno srečanje bodo izvedli zaradi stavkovnih zavez ministrstva za obrambo in vlade za sklenitev normativnega dela kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva in uveljavitev pravice do položajnega dodatka v dejavnosti poklicnega gasilstva. Od nastopa Janševe vlade lanskega februarja namreč čakajo na sestanek z ministrom glede ureditve pravice do položajnega dodatka, ki je stavkovna zaveza vlade, ki jo je podpisala že prejšnja obrambna ministrica Andreja Katič.

Šest mariborskih dijakov, ki so v začetku februarja sodelovali na shodu za vrnitev v šolske klopi, ki je potekal na mariborskem Trgu svobode, je včeraj prejelo pozive na zagovor pred sodnikom za prekrške zaradi kršenja zakona o nalezljivih boleznih. Lars Podkrajšek, vodja Mladinske aktivistične organizacije in civilne iniciative Zahtevamo šolo, je kot odgovor napovedal skupinski upor proti tovrstnemu ustrahovanju, ki ga izvaja vlada. Dijaki naj bi kršili 14. točko prvega odstavka 57. člena zakona o nalezljivih boleznih. Z zbiranjem naj bi huje ogrožali javno zdravje oseb v Sloveniji. Podkrajšek je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal, da bodo obdolženi, ki so na shodu nosili zaščitne maske in držali razdaljo, obdolžilne predloge izpodbijali na sodišču: "Ne bomo pustili, da se ustrahuje mlade zato, ker si želijo normalnega šolanja, na način, ki je najboljši zanje."