Ob 10. uri

V petkovem Britoffu, posvečenem evropski politiki, tokrat o finalistih za nagrado Saharov, delu Sveta Evropske unije na področju okolja in obisku pevca Bona. Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta je v torek izbral tri finaliste za nagrado Saharov, posvečeno svobodi misli. Prvi med njimi je Oleg Sentsov, ukrajinski režiser, obsojen na dvajsetletno zaporno kazen zaradi domnevnega načrtovanja terorističnih aktivnosti na Krimu. Drugi finalist so nevladne organizacije, ki v Sredozemskem morju rešujejo migrante.

Zadnji finalist pa je Nasser Zefzafi, vodja Hiraka, protestnega gibanja iz regije Rif v Maroku, katerega cilj je boj proti korupciji, zatiranju in zlorabi oblasti. Tudi on je bil obsojen na dvajsetletno zaporno kazen, zaradi zarote, usmerjene proti državni varnosti. Nagrajenca bodo 25. oktobra izbrali predsednik parlamenta Antonio Tajani in voditelji političnih skupin, nagrado pa bodo slovesno podelili 12. decembra.

Skočimo v Svet Evropske unije, v katerem so bile ta teden na sporedu okoljske teme. Ministri so se na dolgem zasedanju dogovorili o znižanju izpustov ogljikovega dioksida. Za nove avtomobile so sprejeli cilj 35-odstotnega znižanja do leta 2030, za nova lahka tovorna vozila pa bo znižanje 30-odstotno. Sprejeti cilj predstavlja kompromis, saj so imele države članice zelo različna stališča. Nemčija je tako podpirala 30-odstotno znižanje, Francija 40-odstotno, nekatere države, na čelu s skandinavskimi, so si želele več, druge, denimo Madžarska in Bolgarija, še manj. Visokim ciljem ni bila naklonjena niti Poljska, ki bo konec novembra gostila konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah.

Irska je takoj po zasedanju napovedala izjavo nasprotovanja in razočaranja, z dogovorom pa so nezadovoljne tudi druge države, Luksemburg, Švedska, Danska in Slovenija. Slovenski minister za okolje in prostor Jure Leben je tvitnil, citiramo: Danes smo imeli EU politiki priložnost, da pokažemo, da mislimo resno. Žal smo to priložnost zamudili. Škoda za okolje. Konec citata. Zapisal je tudi, da je od političnih pozivov k upoštevanju priporočil IPCC ostalo zelo malo.

IPCC, to je Medvladni forum o podnebnih spremembah, je ravno v ponedeljek objavil poročilo, v katerem je opozoril na trenutni porast izpustov toplogrednih plinov, ki bi lahko vodil v katastrofo. Hkrati pa iz poročila izhaja možnost omejitve ogrevanja ozračja, vendar so za to potrebna skupna prizadevanja. Po ocenah strokovnjakov je treba globalno segrevanje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem omejiti na 2 stopinji Celzija. Za dosego tega cilja s še sprejemljivimi stroški je treba izpuste do leta 2050 znižati za 40 do 70 odstotkov, do leta 2100 pa jih dokončno ukiniti.

Z odločitvijo Sveta verjetno ne bo zadovoljen Evropski parlament, katerega odbor za okolje in javno zdravje je sprejel resolucijo, v kateri je zapisal, da bi morala EU ponovno premisliti o svojih okoljskih ciljih. Za zdaj je predvideno 40-odstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, ki pa bi ga bilo po presoji poslancev dobro zvišati na vsaj 55 odstotkov. O resoluciji bodo konec meseca na plenarnem zasedanju odločali še vsi poslanci.

Člani okoljskega odbora so poleg tega prejeli poročilo, ki predvideva prepoved vseh izdelkov iz plastike za enkratno uporabo. Plastični pribor, krožniki, slamice in ostali izdelki predstavljajo po podatkih Evropske komisije več kot 70 odstotkov vseh odpadkov v morjih. Parlament jih želi zato na trgu Evropske unije v celoti prepovedati do leta 2021. Osnutek nove zakonodaje poleg tega do leta 2025 predvideva zmanjšanje porabe ostalih izdelkov iz plastike, za katere ne obstaja alternativa. Poslanci so vojno napovedali tudi odpadkom iz tobačnih izdelkov, predvsem tistim filtrom, ki vsebujejo plastiko. Cigaretni ogorek lahko namreč onesnaži med petsto in tisoč litri vode.

Za konec še o Bonovem obisku Evropskega parlamenta. Pevec skupine U2 in soustanovitelj kampanje ONE, ki se bori proti ekstremni revščini, predvsem v Afriki, se je v Bruslju sestal s predsednikom parlamenta Tajanijem in voditelji političnih skupin. Ob obisku je dejal, da je Evropa čudovita romantična ideja, saj govorimo v različnih jezikih, a z enim glasom. Sestanek je sicer potekal za zaprtimi vrati, govor pa naj bi bil o razvoju Afrike in pomenu visoke volilne udeležbe na naslednjih volitvah v Evropski parlament, ki bodo maja 2019.

Ob 8. uri

Ekumenski patriarhat je danes z zgodovinsko odločitvijo priznal neodvisnost ukrajinske pravoslavne cerkve. Odlok so sprejeli na sinodi, to je cerkvenem zboru. Istočasno so se odločili, da bodo medse ponovno sprejeli vodjo ukrajinske cerkve, patriarha Filareta, in kijevskega metropolita Makarija. Po sporu z Moskvo so ju namreč izgnali. Ukrajina je na potezo patriarhata, ki predstavlja nekakšen pravoslavni ekvivalent papežu v katoliški cerkvi, čakala več kot 300 let. Na potezo so se ostro odzvali predstavniki ruske pravoslavne cerkve in jo označili za katastrofalno. Spomnili so še, da patriarhat tehnično nadzoruje večino ukrajinskih župnij. Odločitev pa je že pozdravil ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki bi mu odločitev lahko pomagala pri ponovnem naskoku na predsedniški položaj. Ukrajinski voditelji so se željam ukrajinske pravoslavne cerkve po neodvisnosti pridružili po ruski priključitvi Krima in začetku sovražnosti na vzhodu.

Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Washington je odpravilo smrtno kazen, saj je ocenilo, da jo sodišča izrekajo samovoljno in rasistično. Odločanje za najstrožjo kazen je bilo namreč precej odvisno od kraja zločina, stalnega bivališča obsojenca in rase. Porote so temnopolte obsojence na smrt obsodile kar štirikrat pogosteje kot belce. Demokratski guverner države je sicer že leta 2014 na smrtno kazen uvedel moratorij.

Vlada je potrdila predlog novele Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Ta ohranja višino denarne socialne pomoči na 392,75 evra in višino varstvenega dodatka na 577,34 evra. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je obenem napovedala ostrejši boj proti zlorabam sistema podeljevanja socialnih transferjev. Dodala je še, da si bo skladno s koalicijsko pogodbo prizadevala za 4,5-odstotno povišanje minimalne plače.