Goldinarjev BritOFF

Goldinarjev BritOFF

Aktualno-politična novica
24. 10. 2018 - 10.05
 / BritOFF

DESETA

V teh dneh je ponovno v središču pozornosti privatizacija Nove Ljubljanske banke, ki je kljub številnim poskusom prodaje ostala v državni lasti. Po novih zavezah, ki jih je poleti Cerarjeva vlada v odstopu dala Evropski komisiji, bo lahko država obdržala le še četrtinski delež lastništva NLB, 50 odstotkov banke pa mora biti prodanih že do konca tega leta. Prvi korak v tej smeri je s potrditvijo razpona cena za delnico banke včeraj naredil nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga.

S prodajo največje državne banke, ki ji bo slej ko prej sledila še prodaja manjše Abanke, bo bančniška dejavnost dokončno romala v privatne, bržkone tuje roke. Situacija utegne kmalu nekoliko spominjati na začetek 19. stoletja, ko so prve finančne situacije - hranilnice in posojilnice - začele nastajati s pomočjo tujega, predvsem nemškega in italijanskega kapitala. Posebni, razmeram v Sloveniji prilagojeni tipi hranilnic in posojilnic, ki so se naslanjali na domače meščanstvo, obrtništvo in tudi kmečko prebivalstvo, so se začeli pojavljati globoko v 2. polovici 19. stoletja. Sledilo je ustanavljanje kreditnih zadrug, imenovanih tudi preprosto posojilnice, katerih poslovanje je bilo prilagojeno potrebam in načinu gospodarjenja večinskega kmečkega prebivalstva, z razpredeno mrežo pa so segale praktično v vsako vas.

Središče kreditnega zadružništva je bilo na Štajerskem. V Celju je bila leta 1883 ustanovljena Zveza slovenskih posojilnic, ki velja za prvo slovensko in tretjo avstrijsko zadružno zvezo. Časnik Slovenec je na današnji dan leta 1893 objavil povzetek letnega poročila Zveze slovenskih posojilnic za leto 1892, ki kaže na rast posojilnic in bančniške dejavnosti na Slovenskem. V Slovencu objavljenemu povzetku poročila bomo v nekoliko skrajšani in prilagojeni verziji prisluhniti v nadaljevanju.   

"Slovenske posojilnice leta 1892

Slovenec je poročal v številki 227. tega 1eta, da je “Zveza slovenskih posojilnic v Celju” izdala “3. Letopis slovenskih posojilnic 1892,” katerega je sestavil gospod Ivan Lapajne. Po tem letopisu podamo našim čitateljem v naslednjem nekoliko zanimivih črtic o delovanju in poslovanju naših domačih denarnih zavodov v minulem letu. Vrlo so naše posojilnice napredovale v zadnjih letih, napredovale so tudi lani, in “že površen pogled na posamezne oddelke slovenskega posojilništva nam kaže, da smo od lanskega leta lepo napredovali. To nam svedoči že prvi statistični pogled te publikacije, namreč število posojilnic; enako vidimo napredovanje pri vseh drugih oddelkih. Če je tudi katera slovenska posojilnica brez napredka bila, so pa druge toliko večji korak, in to vsestransko storile, da more statistikar, ki ima celoto pred očmi, vendar z veseljem velik napredek pokazati.”  

1. Število in razširjenost slovenskih posojilnic. Koncem lanskega leta je delovalo 61 slovenskih posojilnic, to je 7 več, kakor 1891. I. Letopis pa poroča samo o delovanju 54 posojilnic, ker druge še niso celo leto delovale. Posojilnic pa je: na Koroškem 17, na Kranjskem 14, na Primorskem 9 in na Štajerskem 21. 15 posojilnic ima omejeno, druge neomejeno zavezo.

Prav lepo se razvijajo posojilnice na slovenskem Koroškem, kjer so le še 4 sodni okraji brez posojilnic. Na Štajerskem samo dva okraja še nimata posojilnic, na Kranjskem pa 20. Tu so namreč samo v 11 sodnih okrajih posojilnice.

2. Udje in njih deleži. Slovenske posojilnice so štele 1892. 1eta 26643 zadružnikov, ki so imeli v deležih 482.649 goldinarjev. In sicer koroške 4023 udov s 109.514 goldinarji deležev, kranjske 4786 udov s 102.052 goldinarji deležev, primorske 1187 udov z 39.420 goldinarji deležev, štajerske 16.647 udov s 231.663 goldinarji deležev. Deleži so narastli pri 46 posojilnicah; nespremenjeno število je ostalo pri dveh, manjše svote pa je izkazalo šest posojilnic.

Tu navedene številke so posebno važne in zanimive radi tega, ker “iz števila zadružnikov se more sklepati na moč zadruge”, “deleži pa so prava in stalna obrtna glavnica posojilnic”. Zato mora nas gori označeno naraščenje teh številk prav veseliti.

3. Denarni promet. Po visokosti denarnega prometa se navadno presoja delovanje denarnih zavodov. No, številke, katere nam v tem pogledu kažejo naše slovenske posojilnice so res velike in lepe. Vse slovenske posojilnice so imele namreč vkup 13.326.676 goldinarjev denarnega prometa, to je 2.785.910 goldinarjev več kakor 1891. 1eta. To je pa lep napredek v jednem letu! 47 posojilnic je izkazalo večji, 7 posojilnic pa manjši promet. Absolutno največji promet je izkazala celjska posojilnica, relativno največji pa je promet posojilnice v Pulju. Najmanjši promet ima posojilnica v Slovenskem Plajbergu na Koroškem.

4. Hranilne vloge. Da slovenskim posojilnicam res zaupa tudi širše občinstvo, o tem nam pričajo podatki o hranilnih vlogah. Največ hranilnih vlog ima celjska posojilnica, 15 posojilnic ima nad 100.000 goldinarji, 14 pa od 50.000 do 100.000 goldinarjev hranilnih vlog. V obče so v tej in drugih zadevah najmočnejše štajerske, potem slede kranjske hranilnice. Brez hranilnih vlog je posojilnica v Bojanu pri Trstu, ki je v prvi vrsti konsumno društvo.”

OSMA

Francoska policija je vnovič posredovala v neformalnem begunskem taborišču Grande-Synthe, ki se nahaja v bližini pristanišča Dunkerque. V taborišče, v katerem begunci čakajo na nadaljnjo pot proti Veliki Britaniji, je tokrat vdrlo več sto policistov, ki so odstranili približno 1.800 beguncev, večinoma iraških Kurdov, in jih z avtobusi odpeljali v migrantske centre. V imenu boja proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi je bila to že šesta tovrstna akcija francoske policije v zadnjih petih mesecih.

Sindikati javnega sektorja so na mizo vendarle dobili predlog vladne pogajalske skupine, s katerim bi nadaljevali v marcu zamrznjena pogajanja o odpravi varčevalnih ukrepov in zvišanju plač, in ga tudi hitro zavrnili. Tako za koordinacijo stavkovnih odborov 16 sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, kot za konfederacijo sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Branimirja Štruklja je najbolj sporno, da vladni predlog ne predvideva dviga plač za najslabše plačane zaposlene v javnem sektorju, tiste do 26. plačilnega razreda. Počivavška je zmotilo tudi, da se vladna stran ni želela opredeljevati glede plačila za druge zaposlene, pač pa jih namerava reševati naknadno, Štrukelj pa je ponovil stališče, da bodo vztrajali pri tistem, kar je bilo že dogovorjeno marca s prejšnjo vlado Mira Cerarja. Sindikati javnega sektorja in vlada bodo pogajanja nadaljevali v petek, danes pa vladno stran čakajo še ločeni pogovori s policijskima sindikatoma.  

V osrednji tekmi prvega dneva 3. kroga nogometne lige prvakov je Juventus na Old Traffordu premagal Manchester United. Za zmago proti svojemu nekdanjemu klubu, s katerim je leta 2008 osvojil prvo ligo prvakov, ni poskrbel Cristiano Ronaldo. Nove tri točke je suverenim Torinčanom, ki premočno vodijo v skupini H, z edinim golom na tekmi prinesel Dybala. V skupini G je slavil tudi drug včerajšnji italijanski predstavnik, Roma, ki je doma s 3:0 odpravila moskovski CSKA.

Bolj kot po rezultatu rimska tekma v medijih odmeva po nesreči ruskih navijačev. Ti so z nekoliko preveč razposajenim navijanjem in skakanjem uspeli zrušiti tekoče stopnice na postaji podzemne železnice v bližini osrednje rimske železniške postaje Termini. Najmanj 20 navijačev CSKA-ja je poškodovanih, med njimi osem huje.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness