10.05

Lokalne volitve niso potekale samo pri nas, ampak tudi na tokratnem privezu Abecedarija spregledanih, pod črko G plujemo v Gvajano. Okrog dvesto tisoč Gvajancev, kar je dobra tretjina  volivcev, je izbiralo predstavnike v deset mestnih svetov in 70 četrtnih svetov. Po predčasnih rezultatih je večino sedežev prejela Ljudska progresivna stranka, ki je na državni ravni vladala med letoma 1992 in 2015.

Ljudska progresivna stranka je sicer najštevilčnejša tudi v državnem parlamentu, vendar so na zadnjih volitvah opozicijske stranke kandidirale na skupni listi in tako dobile tesno večino, 33 od 64 sedežev.

Za največji dosežek si koalicija prav gotovo šteje podpis pogodbe z ameriško naftno družbo ExxonMobil, ki ga je minister za naravna bogastva Raphael Trotman izvedel poleti 2016, potem ko je ExxonMobil celotno količino surove nafte v gvajanskem morju ocenil na skupno okrog štiri milijarde sodčkov. S črpanjem nafte naj bi v morju Gvajane začeli leta 2020. ExxonMobil je Gvajani dobrodušno namenil okrog 15 milijonov dolarjev za kritje sodnih stroškov, izhajajočih iz postopka na Meddržavnem sodišču v Haagu. Gvajana je sodiče zaprosila za posredovanje, saj naj bi Venezuela imela aspiracije po delu naftnega polja. Mejni spor med državama se sicer vleče vse od konca 19. stoletja.

8.05

Nemško notranje ministrstvo je predlagalo nove ukrepe za pospešene deportacije zavrnjenih prosilcev za azil. Deželne oblasti bodo po novem lahko aretirale in v zaporu pridržale prosilce za azil, če jih bodo ocenile kot zmožne pobega. Prosilci bodo strožje nadzorovani v nočnem času. V vseh deželah bodo začeli uporabljati nekakšne čipe, ki zaznajo, kdaj prosilec prejme pošto, da bodo oblasti gotove, ali je begunec nalog za deportacijo prejel. Tovrstne čipe že uporabljajo v Hessnu in v Spodnji Saški. Poleg tega bodo oblasti prostor za deportirance na letalu rezervirale kar brez imen posameznikov, da bodo imele na voljo več fleksibilnosti pri zapolnjevanju sedežev. Lajšanje postopkov deportacije v Nemčiji napovedujejo že dalj časa. Na Zveznem uradu za migracije in begunce so ostri ukrepi pri uveljavljanju zakonodaje dobili zagovornika v novem direktorju Hansu-Eckhardu Sommerju, ki je pozicijo zasedel junija. Nemški notranji minister Horst Seehofer je nedavno izjavil, da bo vlada premislila o začetku vračanja migrantov - predvsem tistih “kriminalnih”, kakopak - celo v Sirijo.

Čeprav naj bi se po mnenju Seehoferja situacija v Siriji počasi umirjala, obnovi države vendarle še ni videti začetka. Sirska vojska je ob pomoči ruskih strategov po obleganju, dolgem več kot dva meseca, zavzela večji del vulkanskega hribovja Al Safa na jugu države. Več sto pripadnikov Islamske države se je s hribovja umaknilo v puščavo. Američani so na delu bolj severovzhodno, kjer zadnji večji žep Islamske države zadnje dni predvsem letalsko bombardirajo. Na severozahodu Sirije, v provinci Idlib, pa se sirska vojska in pro-turški uporniki medsebojno obtožujejo napadov. Septembrski dogovor o demilitarizirani coni med Putinom in Erdoganom zaenkrat nima opaznejših realnih učinkov. Najmočnejše milice, ki bi po dogovoru do 10. oktobra območje morale zapustiti, so svoje položaje namesto tega utrdile.

Okoli desete ure prisluhnite rubriki Abecedarij spregledanih, v kateri smo prejšnji teden govorili o volitvah na Fidžiju. Volilna komisija je sedaj sporočila rezultate, po katerih bo novi stari premier Frank Bainimarama, nekdaj vojaški poveljnik, ki je na oblasti vse od državnega udara leta 2006. Njegova stranka Najprej Fidži si je z magičnimi 50,2 odstotki glasov zagotovila točno 27 sedežev v 51-članskem parlamentu. Vse štiri opozicijske stranke se pritožujejo nad neregularnostjo volitev.