Ob 10. uri

V drugem torkovem BritOFFu vsak teden obravnavamo tematike oziroma problematike, ki pestijo lokalne skupnosti na Slovenskem, pa tudi širše. Tokrat se podajamo na Goriško, kjer se uporabniki večnamenskega Športnega centra Hit borijo za ohranitev edinega tovrstnega športnega objekta v regiji. Novogoriška igralniška družba Hit zaradi njegove nedonosnosti - v minulem desetletju so na leto zabeležili povprečno 167 tisoč evrov izgube - in v skladu s politiko dezinvestiranja, ki predvideva odprodajo nepremičnin, ki ne podpirajo osnovne dejavnosti družbe, namreč prodaja celotni kompleks »Cimos« v Šempetru pri Gorici, katerega del je tudi omenjeni športni center.

Zanimanje za Športni center Hit so izrazili v podjetju Intra Lighting, ki deluje v neposredni soseščini in pri katerem so potrdili, da so oddali zavezujočo namero za nakup. Prodaja bi pomenila spremembo namembnosti prostorov, saj bi Intra Lighting tam uredil proizvodni obrat, zato se je zainteresirana javnost povezala v civilno iniciativo. Od županov na Goriškem, pa tudi od državnega političnega vrha pričakujejo skupno akcijo za vsaj začasno ohranitev centra, čigar najbližji podoben objekt je v 40 kilometrov oddaljenem italijanskem Vidmu, ki ne more biti alternativa. Občina Šempeter - Vrtojba sicer ima predkupno pravico, vendar njen župan Milan Turk pravi, da denarja za to namembno investicijo nimajo, čeprav hkrati ne vedo, za kakšen znesek naj bi se Športni center Hit sploh prodajal. Župan Mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič obenem obžaluje, da družba Hit, katere solastnik so tudi goriške občine, skupaj z njimi ne vstopa v razvoj športnega turizma v regiji.

Predsednik Športne zveze Nova Gorica Miran Müllner možno rešitev vidi v brezplačnem prenosu lastništva Športnega centra Hit na lokalne skupnosti ali društva, ki ga uporabljajo, ali pa ustanovitev novega javnega zavoda, ki bi upravljal s centrom. O tem, kako realni ali nerealni so ti scenariji, bo več jasnega v četrtek, ko bodo o prodaji centra odločali Hitovi nadzorniki.

Ob 8. uri

Prebivalci mesta Beni v provinci Severni Kivu, ki leži na vzhodu Demokratične republike Kongo, so demonstrirali proti nasilju ugandske islamistične milice Zavezniške demokratične sile, poznane pod kratico ADF, ki je v nedeljskem napadu ubila osem ljudi, v zadnjem mesecu pa več kot 70 civilistov. Del protestnikov je vdrl v prostore mestne hiše in oporišča Monusca, misije Združenih narodov za stabilizacijo v Demokratični republiki Kongo, ter jih zažgal; domačini tako lokalnim oblastem kot tudi pripadnikom Združenih narodov - teh je v državi 18 tisoč - očitajo nedejavnost pri spopadanju z ADF in predvsem nesposobnost zaščititi civilno prebivalstvo. Napadi omenjene milice, ki so jo v 90. letih prejšnjega stoletja ustanovili uporniki iz sosednje Ugande, so vse pogostejši od konca oktobra, ko je vojska Demokratične republike Kongo proti njej začela ofenzivo, pri kateri pa Združeni narodi sodelujejo le z obveščevalnimi informacijami in medicinsko pomočjo. Predsednik Demokratične republike Kongo Félix Tshisekedi sedaj obljublja, da bodo Združeni narodi in vladne sile skupaj sodelovali pri zaščiti prebivalcev Benija, ki se poleg terorističnih napadov soočajo tudi z epidemijo ebole.

Sindikati šolnikov na Hrvaškem so na Trgu bana Josipa Jelačića v Zagrebu organizirali protestni shod za izboljšanje položaja učiteljev in profesorjev. Zborovanje, po ocenah organizatorjev se ga je udeležilo 40 tisoč ljudi, je potekalo na 31. dan stavke, ki je sprva potekala krožno, to je vsak dan v drugi županiji, nato pa prejšnji torek prerasla v splošno. Osrednja zahteva šolnikov je zvišanje koeficientov zahtevnosti delovnega mesta za 6,11 odstotka, s čimer rast plač učiteljev več ne bi zaostajala v primerjavi z rastjo plač drugih javnih uslužbencev. Predstavniki sindikatov so se po koncu protesta sestali z vodjo kabineta premierja Andreja Plenkovića Zvonimirjem Frko-Petešićem, vendar po sedmih urah niso uspeli skleniti dogovora. Vladni predlog, zvišanje osnovne plače v prihodnjem letu za 6,12 odstotka v treh delih po dva odstotka, sindikatov namreč ni zadovoljil, saj po njihovem mnenju ne odpravlja plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Pogajanja se bodo nadaljevala danes, skupno trajanje »prisilnih« počitnic za učence zdaj znaša dvanajst šolskih dni.

Interesna skupina lokalnih interesov v državnem svetu je sprejela predlog za odložilni veto na zakon o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti, ki so ga poslanci državnega zbora potrdili v četrtek. Predstavnike lokalnih interesov moti predvsem višina povprečnine, ki po njihovem mnenju ne zagotavlja financiranja dejanskih stroškov občin. Ta bo za leto 2020 znašala 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa 588,30 evra. Čeprav je minister za finance Andrej Bertoncelj zagotovil, da sta zneska izračunana skladno z metodologijo, določeno z zakonom o financiranju občin, in kot taka najvišji povprečnini v zgodovini države, svetniki iz interesne skupine lokalnih interesov zahtevajo izračun, ki za izhodišče ne vzema povprečja stroškov za zadnja štiri leta, temveč temelji na dejanskih stroških iz leta 2018, prištevajoč predviden obseg povečanih stroškov. Ali povedano drugače, s številkami: skoraj 70 evrov več na prebivalca za leto 2020 in skoraj 110 evrov več na prebivalca za leto 2021 oziroma 140 milijonov evrov dodatnih izdatkov letno.

Državni svet bo o predlogu odložilnega veta odločal na seji v četrtek; če ga bodo svetniki izglasovali, bo za potrditev zakona o izvrševanju proračunov v državnem zboru potrebna absolutna navadna večina, torej podpora 46 poslancev, ki pa jo vlada načeloma ima zagotovljeno: za omenjeni zakon so poleg poslancev koalicijskih strank z izjemo poslanca DeSUS Roberta Polnarja glasovali tudi poslanci SNS in poslanca narodnih manjšin - rezultat glasovanja je bil ob 89 prisotnih tako 48 glasov za, 41 proti.