deveta

Porota je v primeru uboja ameriškega najstnika Michaela Browna odločila, da proti policistu Darenu Wilsonu ne bo vložila obtožnice. Odločitev je sprožila takojšnje proteste po vsej državi, od New Yorka do Kalifornije. V Fergusonu so demonstracije pripeljale tudi do nasilja med policijo in protestniki. Nad mestom velja prepoved letenja, namenjena predvsem helikopterjem novinarskih hiš, ki so med zadnjimi protesti v želji po konstantnem pregledu domnevno motili delo policije.

Pogajanja med svetovnimi silami, predvsem Združenimi državami Amerike in Iranom, zaenkrat niso pripeljala do dogovora glede prenehanja zahodnih sankcij na Iran v zameno za opustitev ali omejitev jedrskega programa. Včerajšnji rok za dosego takšnega dogovora so podaljšali za 7 mesecev, čeprav je ameriški zunanji minister John Kerry še pred dnevi grozil, da na kaj takšnega ne bo pristal.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan je na konferenci o pravicah žensk v Ankari sprožil val ogorčenja z izjavo, da ženske nikoli ne morejo biti enake moškim. Takšen koncept naj bi bil po njegovem v nasprotju z delikatno naravo pripadnic ženskega spola. Feministkam je podal svojo interpretacijo islama, po katerem imajo ženske točno določeno vlogo: materinstvo. Obtožil jih je, da tega enostavno ne razumejo.

V indijskih zveznih državah Jamu in Kašmir se začenjajo lokalne volitve. Območje nadzoruje Indija, naseljuje pa ga večinoma muslimansko prebivalstvo in si ga lasti tudi Pakistan. Na volitvah se bo prvič poskusila tudi hindujska nacionalistična stranka Bharatiya Janata Party premiera Narendre Modija. Demografska sestava jim sicer otežuje uspeh, a skušajo izkoristiti razdor v trenutni vladajoči koaliciji.

Deseta

Indijska vlada pod vodstvom Narendre Modija je začela s privatizacijo rudnikov premoga v državi. Od nacionalizacije premogovnikov v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja ima namreč državno podjetje India Coal monopol nad to dejavnostjo. Zasebni izkop je trenutno dovoljen zgolj elektrarnam, jeklarnam in cementarnam, a le za lastne potrebe.

To se bo zdaj zavoljo zanimivosti države za tuj kapital in višanja rasti bruto domačega proizvoda spremenilo. V sredini februarja bodo potencialni investitorji na internetni dražbi lahko predložili svoje ponudbe za izkoriščanje zalog premoga. Premier Modi je že dal jasno vedeti, da se bodo zanje lahko potegovali tudi tuji investitorji. Pri tem pa vseeno ne gre pozabiti, da je privatizacija surovin močno zanimiva za domačo kapitalistično elito. Del nje sta na primer tudi družini Tata in Ambani. Obe imata v lasti premogovnike v tujini in obe sta radodarno prispevali k Modijevi kampanji; družina Ambani pa mu je v uporabo dala svoje zasebno letalo, s katerim se je pripeljal celo na svojo zaprisego.

Hkrati država namerava prodati 10-odstotni delež v državnem monopolu Coal India. Prodaja je del načrtovane letošnje privatizacije v višini 9 milijard dolarjev, ki vključuje tudi delno prodajo državnih naftnega in energetskega podjetja. Temu načrtu so se do nedavno upirali v sindikatih, ki predstavljajo delavce v državnih premogovnikih. Za včeraj so napovedali opozorilno stavko, a so jo na koncu, po sestanku na ministrstvu za premog, brez nadaljnjih pojasnil odpovedali.

Po besedah vlade in medijev naj bi privatizacija povečala učinkovitost. Izpostavljajo, da državno podjetje že več let ne dosega letnih načrtov izkopa. A povečana učinkovitost bi pomenila zgolj povečano obremenitev rudarjev. Kopanje premoga je v Indiji v veliki meri še vedno ročno delo. Ne zaradi pomanjkanja tehnologije, temveč zato, ker je delo cenejše od stroja. Coal India zaposluje 320 tisoč delavcev po vsej državi, poleg tega pa pri njih mnogo ljudi dela na podlagi neformalnih razmerij, med njimi tisoče otrok. Vsi ti se zaradi privatizacije upravičeno bojijo za svojo prihodnost.