ob 10.05

Mestni svet Fort Collinsa v ameriški zvezni državi Kolorado je potrdil izgradnjo mestnega internetnega omrežja in ustanovitev podjetja za zagotavljanje dostopa do interneta. Pred dvema mesecema je v Koloradu na to temo potekal drugi referendum, na katerem so proti koloradskemu združenju telekomunikacijskih zvez slavile mestne oblasti navkljub dejstvu, da so telekomunikacijske zveze v kampanjo vložile skoraj milijon dolarjev, mestna občina pa zgolj 15 tisočakov.

Mestna občina lahko tako začne z ustanavljanjem podjetja, ki naj bi v petih letih svojim strankam omogočalo priklop na gigabitno linijo za največ 70 dolarjev na mesec. Za začetek naj bi mesto z dobrimi 165.000 prebivalci javnemu podjetju namenilo slaba dva milijona dolarjev za izgradnjo omrežne infrastrukture, torej za polaganje optičnih kablov.

Pri ustanovitvi javnega ponudnika dostopa do interneta je zanimiva tudi njegova zaveza k zasebnosti na internetu. Pravic, ki jih podeljuje lanska odločitev zvezne komisije za komunikacije, ki ponudnikom dostopa do interneta dovoljuje komercialno uporabo podatkov strank, med drugim tudi zgodovine brskanja, javno podjetje ne bo uveljavljalo. Prav tako se je odločilo, da bo spoštovalo zasebnost spleta ne glede na to, kakšen bo razvoj dogodkov na regulacijskem področju. Zvezna komisija za komunikacije namreč popravlja še zadnjo verzijo zakona, ki bo nevtralnost interneta v ZDA ukinil.

Podobni javni ponudniki dostopa do interneta v ZDA že obstajajo v nekaterih mestih, je pa zakonodaja njihovemu ustanavljanju močno nenaklonjena. Razlog leži v intenzivnem lobiranju telekomunikacijskih podjetij, da si podredijo trg. V Fort Collinsu je šla odločitev o vzpostavitvi javnega podjetja na referendum, saj je povozila zakon, ki je temu nasprotoval. O situaciji na trgu ponudnikov dostopa do interneta lahko več izveste v tehnoklistirju z naslovom Bolečine v križu.

ob 8.05

Google je predlani na Bermude prenesel 16 milijard dolarjev preko irskega dvojnega sendviča in nizozemskega sendviča, kakor se imenujeta kompleksni metodi davčnega ovinkarjenja. To je za 7 % več kot v letu 2015. Višino prenakazanih sredstev je objavila nizozemska davčna uprava, ki je Googlovemu krovnemu podjetju Alphabet poslala zahtevo po finančnih izkazih. Irska vlada je svojo zakonodajo, ki omogoča davčna izigravanja, odpravila že leta 2015, a ta predvideva še 5-letno prehodno obdobje. Googlova manevriranja so davčne uprave v EU prikrajšale za vsaj 2 milijardi evrov.

Etiopija je napovedala, da bo izpustila politične zapornike. Ob napovedi je etiopski premier Halemariam Desalegn še izjavil, da bo notoričen zapor, v katerem se uporniki nahajajo, zaprt. Postopki proti aretiranim bodo ovrženi ali pa bodo zaporniki oproščeni. Spomnimo: močni protesti so se v Etiopiji začeli novembra 2015, ko se je uprla oromijska manjšina v regijah Oromia in Amhara. Protesti so se razširili po celotni državi in sledilo je 10-mesečno izredno stanje.

Sodišče na Kosovu je obsodilo poslance opozicijske stranke Samoopredelitev, ki so v parlamentu uporabili solzivec. Prejeli so pogojne zaporne kazni, dolge od 14 do 18 mesecev, izognil pa se ji ni niti vodja stranke Albin Kurti. Četverica je v parlamentu v letih 2015 in 2016 večkrat uporabila solzivec ter s tem preprečevala razpravo in ratifikacijo sporazuma o določitvi meje s Črno goro.

Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je pozval k vzpostavitvi mirovne misije Združenih narodov na vzhodu Ukrajine še pred marčevskimi predsedniškimi volitvami v Rusiji. Za vzpostavitev mirovne misije sta se konec lanskega leta zavzela tako ukrajinska kot ruska vlada, a v različnih verzijah. Ruski predlog predvideva omejitev misije modrih čelad na bojno linijo, na kar Ukrajina ne pristaja, saj bi to po mnenju tamkajšnje vlade le trajno zamrznilo trenutno stanje. S tem se strinja tudi Gabriel, ki podpira ukrajinski predlog, po katerem bi mirovniki lahko patruljirali po celotnem ozemlju vzhodne Ukrajine.