Kaj s praznimi nepremičninami?

Na slovenskem političnem odru se predvolilni boj vse bolj zapleta in postaja vse ostrejši. Kot je seveda v navadi. Če tako toksičnemu ozračju dodamo skoraj divje-zahodne razmere na nepremičninskem trgu, še posebej v Ljubljani, dobimo recept za novo politično žarišče. Če o tem govorimo, torej pomeni, da se je res zgodilo. V današnjem Neuradnem listu o predlogu zakona o davku na prazne in velike nepremičnine, ki ga je vložila stranka Levica, in o ostrem odzivu na desnici.

Kljub nenavadnemu in dokaj ozkemu področju urejanja predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine ni osnovan na zelo zapleteni logiki. Izhaja namreč iz vse večjega trenda kupovanja luksuznih in dragih nepremičnin v investicijske namene. Levica predlog zakona utemeljuje z navedbami ocen nepremičninskih agentov, po katerih naj bi bilo 30 odstotkov vseh nakupov nepremičnin v Sloveniji investicijske narave. Take nepremičnine, večinoma velika stanovanja, kupujejo premožnejši ljudje, ki pa v njih nimajo namena živeti in zato večino časa samevajo. Ob tem pa je v mestih vse težje najti srednje veliko stanovanje za večinsko prebivalstvo za manj kot 600 evrov mesečne najemnine.

Ta nepremičninski trend so v Levici pripisali pomanjkanju stanovanjske politike in neučinkoviti obdavčitvi nepremičnin. Zato predlog zakona predvideva obdavčitev za fizične osebe – lastnike praznih in dražjih oziroma večjih nepremičnin. Predvidene davčne stopnje se razlikujejo glede na vrsto in vrednost nepremičnin. Za večino primerov predlog zakona določa uporabljanje določb zakona o davkih občanov iz leta 1988. Edina pomembna sprememba je za stanovanja, za katera je po aktualni zakonodaji davčna stopnja 0,15 odstotka za rezidenčna in 0,5 odstotka za nerezidenčna. Predlog določa povečanje davčne stopnje za dražje nepremičnine v najemu, torej rezidenčne, za 50 odstotkov, za prazne nepremičnine, torej nerezidenčne, pa za 150 odstotkov. Prav s slednjim ukrepom želijo predlagatelji zakona zaustaviti trend praznih luksuznih stanovanj in vzpostaviti stanovanja kot življenjsko sredstvo in ne kot vse večje investicijsko in dobičkonosno orodje.

Če ne bi bili v volilnem letu, bi bila reakcija desnice precej manj ostra. V Novi Sloveniji so namreč že napovedali vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma glede zakonskega predloga. Nosilec NSI-jevega odgovora na predlog, poslanec Jožef Horvat, je šel tako daleč, da je predlog označil za poskus razlastitve oseb s stanovanjem  in napovedal propad zakona, ki ga je označil za norega.

Predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine se spušča na zelo neurejeno področje, zato ga sam ne more preurediti. Prav zaradi tega najverjetneje nima posebno večje teže in pomembnosti kot marsikateri drugi zakonski predlog, gre pa vseeno za enega redkih poskusov zakonske rešitve nepremičninske problematike v Sloveniji. In verjetno je prav zaradi slednjega predmet le zadnjega v vrsti predvolilnih bojev.