Kljuni proti mitraljezom

Ste se kdaj tako razjezili, da ste napovedali vojno živali? Morebiti tečni muhi ali pa vztrajnemu komarju in kot superiorna rasa seveda zmagali. Podobnega mišljenja je bil George Pierce, ko je leta 1932 napovedal vojno emujem. Ne, v današnjem zgodovinskem BritOFFu vas ne zezamo , George je zares uradno napovedal vojno ptičem. 

Pa spoznajmo obe strani te enostransko razglašene vojne. Ljudi je v boj vodil George Pierce, tedanji avstralski minister za obrambo. Na drugi strani: emuji. Dvajset tisoč emujev. Visokih ptičev, ki svojo pomanjkljivost, to, da ne morejo leteti, nadomeščajo s hitrim tekom. Tečejo lahko namreč s hitrostjo 48 kilometrov na uro. Imajo pa tudi ostre kremplje. Emu je celo na državnem grbu in je eden izmed simbolov Avstralije. A se je na žalost romanca med stranema končala. 

George Pierce je namreč imel problem. Njegovi volilci, kmetje v Zahodni Avstraliji, so imeli vsega dovolj. In to »vse« so bili emuji. Ti so kmetom potacali in pojedli veliko žita, prepodili ovce in uničevali ograje ter s tem na polja spustili zajce, zaveznike v povzročanju škode. Kmetje so torej emuje obravnavali kot agresorje, konkvistadorje, napadalce. Ampak to nikakor niso bili. Ta zemljišča so tisočletja pripadala emujem in so bila šele po prvi svetovni vojni prodana vojakom.

Če potisnemo vprašanje lastništva na stran, kmetje so bili besni in prestrašeni. Zemlja ni bila kakovostna in vsak uničen aker je bil za kmeta gromozanska škoda. Obrnili so se na ministra za obrambo Pierca, ki je bil tudi senator Zahodne Avstralije. Ti morebitni volilci so od Pierca zahtevali odločnejše ukrepe. Prej je bil emu namreč razglašen za škodljivca in vsak lovec je prejel denarno nagrado za mrtvega emuja. 

A ti so se vseeno razmnožili in leta 1932 jih je bilo dvajset tisoč. Kmetje, nekdanji vojaki, so od svojega senatorja Pierca zahtevali najnovejše mitraljeze, ki so lahko izstrelili 550 krogel na minuto. Pierce jim je poslal dva mitraljeza, 10 tisoč nabojev in 3 vojake, ki bodo z njima upravljali. In filmsko ekipo, ki bo posnela vojaško zmago nad ptiči, seveda. Oficirji so že vnaprej naročili 100 emujevih kož za svoje nove klobuke.

Trije vojaki so torej prispeli z mitraljezoma. Načrt je bil, da bodo dvajset tisoč emujev s streljanjem zbrali na isto lokacijo in do konca vse postrelili. In … emuji niso bili impresionirani. S hitrostjo 48 kilometrov na uro so se razbežali v majhne skupine, ki jim vojaki s težkima mitraljezoma niso mogli zlahka slediti. V enem dnevu so uspeli ustreliti le 12 emujev. Emuji so namreč imeli tudi trdna telesa; menda ga lahko ubije le strel v glavo. Trije vojaki so se tako z avtomobili podili za emuji in jih poskušali zadeti v glavo. Seveda neuspešno. Zaradi kritik medijev in parlamenta je minister Pierce vojno razglasil za končano. Ubili so 300 emujev. 

Pierce je čez nekaj mesecev spet sprožil misijo proti emujem. Po enem mesecu je misijo razglasil za dokončano. Vojake je ob vrnitvi domov pričakala parada. Slavili so smrt 100 emujev.Ta »opravljena misija« seveda ni dejansko zmanjšala števila emujev. A Pierce, četudi so ga kmetje za to še večkrat prosili, proti emujem ni razglasil nobene vojne več . Njegova želja, da se mu parlament in novinarji ne bi smejali, je bila namreč izredno močna. Pierce je leta 1933 izgubil volitve. Emuji še vedno spadajo med neogrožene vrste, velika emujska vojna pa bo letos upodobljena v filmu, v scenariju Johna Cleesa, montypythonske slave. Ali bodo zmagovalci vojne povabljeni na premiero, še ni znano.