ob 07.05

Štiri najverjetnejše koalicijske partnerice PS, SD, DL in DeSUS naj bi osnutek koalicijske pogodbe že uskladile, dokončno pa naj bi morale doreči še razdelitev ministrskih mest. Neuradno naj bi se že dogovorile, da bo PS pripadlo pet resorjev, SD in DL po trije resorji, DeSUS pa dva. Mandatarka Alenka Bratušek je že opravila krajši posvet s poslanci DeSUSa, tudi z ministroma, ki opravljata tekoče posle, Karlom Erjavcem in Tomažem Gantarjem, ki naj bi funkciji obdržala tudi v nastajajoči vladi.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje naj bi po neuradnih podatkih prevzel Dejan Židan. Končana so tudi pogajanja o resorju za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki naj bi ga vodila Anja Kopač Mrak iz SD. Favorit za pravosodnega ministra je Senko Pličanič iz DL, včeraj zvečer pa so odločali tudi o kulturi. Danes bosta najprej na vrsti resorja za infrastrukturo in prostor ter notranje zadeve, opoldne pa še gospodarstvo in šolstvo. Finančni resor so usklajevali že v četrtek, nadaljevali pa ga bodo morda tudi v prihodnjih dneh. Glavna igralca v tem resorju sta po virih iz koalicije Gregor Virant in Janez Šušteršič na eni ter Pozitivna Slovenija na drugi strani.

Kot kaže, bosta slaba banka in državni holding ostala, vendar v spremenjeni obliki. V slabi banki naj bi pristal samo del slabih bančnih terjatev, drugi del pa naj bi reševale banke. Danes je tako morda celo pričakovati parafiranje koalicijske pogodbe. Po neuradnih informacijah so v osnutku koalicijske pogodbe med drugim navedene tudi že znane zaveze o zagonu gospodarstva, boju proti korupciji, debirokratizaciji, zavezali naj bi se tudi k umiritvi razmer v državi in k spremembam referendumske ureditve.

ob 08.05

Evropska investicijska banka je po neuradnih informacijah odobrila 440 milijonov evrov posojila za TEŠ 6. Uradno na EIB informacije še niso potrdili. EIB bo za TEŠ 6 skupno posodila 550 milijonov evrov, še 200 jih je primaknila Evropska banka za obnovo in razvoj. Preostanek denarja je zagotovil Holding Slovenske elektrarne. Denar naj bi v TEŠ začel pritekati v sredini tega meseca.

V študiji o primernosti lokacije za gradnjo NEK 2 francoski inštitut za jedrska in radiološka tveganja ugotavlja, da nove ugotovitve na terenu ne omogočajo izdaje pozitivnega mnenja o gradnji novega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Naložba v drugi blok krške nuklearke je ocenjena na tri do pet milijard evrov in šteje za glavni infrastrukturno-energetski projekt Slovenije v prihodnjih desetih letih. Doslej so bili že večkrat izraženi pomisleki, da je območje v Krškem potresno nevarno, dodatno so se merila za gradnjo nukleark zaostrila tudi po jedrski nesreči v Fukušimi pred dvema letoma. Strokovnjaki iz francoskega inštituta IRSN so v krogu petih kilometrov od predlaganih lokacij za NEK 2 odkrili nove potresne prelomnice.

Nerevidirani podatki Skupine NKBM kažejo, da je banka po davkih poslovala s 205,5 milijona evrov izgube. V matični družbi so beležili 203,2 milijona evrov čiste izgube. Razlogi za višje oblikovanje rezervacij in slabitev naj bi bili med drugim tudi v intenzivnih pripravah na dokapitalizacijo, ki jo banka načrtuje v prvi polovici leta. V NKBM dodajajo, da je na poslovanje "močno vplivalo tudi dodatno in kontinuirano slabšanje gospodarske aktivnosti, večje število stečajev podjetij v zadnjem trimesečju lanskega leta in prevrednotenje kolaterale". Banka načrtuje, da se bosta obseg in trend slabitev letos zmanjševala. 

ob 09.05

Madžarski parlament bo v torek odločal o 14 straneh amandmajev, ki bodo uveljavili večino lani opuščenih ustavnih sprememb. Nova ustava naj bi tako omejila neodvisnost sodnikov, odprla vrata za politično preganjanje in znova uveljavila cerkveni zakon, ki je število priznanih ver zmanjšal na nekaj več kot 20. Nova ustava naj bi ustavnemu sodišču tudi preprečila, da bi razveljavljal spremembe, ki so jih že razglasili za neustavne. Naslednje parlamentarne volitve na Madžarskem bodo sicer prihodnjo pomlad. Podpora Orbanovi stranki Fidezs, ki je na volitvah leta 2010 zmagala s 53 odstotki, pa je v zadnjem času upadla. Podpiralo naj bi ga manj kot 25 odstotkov volivcev.

Najverjetnejši mandatar za sestavo nove italijanske vlade Pier Luigi Bersani je predstavil vladni program in znova zavrnil možnost koalicijskega povezovanja s katerokoli stranko. Bersani je v svojem programu kot prednostne ukrepe nanizal spremembo evropske politike varčevanja v politiko spodbujanja nastajanja novih delovnih mest, boj proti korupciji, zmanjšanje števila parlamentarcev in njihovih plač, spremembo volilne zakonodaje, spremembo davčne zakonodaje itd. Silvio Berlusconi je program označil za pot v propad, vodja gibanja Pet zvezd Beppe Grillo pa še naprej vztraja pri apolitični drži. Italija tako še vedno ni nič bliže sestavi nove vlade, posvetovanja pri predsedniku Giorgiu Napolitanu pa se bodo predvidoma začela 19. marca, medtem ko se bosta senat in poslanska zbornica konstituirala 15. marca.

Sodišče v Milanu pa je nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija obsodilo na leto dni zaporne kazni zaradi njegove vloge pri sporni objavi prepisov telefonskih pogovorov leta 2005 v enem od časnikov, ki so del njegovega medijskega imperija. Berlusconi se na današnjo razsodbo lahko pritoži. Gre za prvo razsodbo od treh, ki jih ta mesec pričakuje Berlusconi. Drugi dve zadevata prizivni postopek v primeru domnevne davčne utaje in postopek na prvi stopnji zaradi domnevnega plačila za spolne odnose mladoletni prostitutki.

ob 10.05

Nizozemsko tožilstvo je sporočilo, da ne bo sprožilo preiskave proti upokojenemu nizozemskemu generalu Thomu Karremansu, ki je poveljeval nizozemskim mirovnim silam v Srebrenici, ko je vojska bosanskih Srbov napadla to mesto in pobila 8000 Bošnjakov. Prijavo proti generalu so vložili svojci treh žrtev pokola. Tožilstvo je sporočilo, da proti nekdanjemu generalu Karremansu in še dvema visokima častnikoma nizozemske vojske Robu Frankenu in Berendu Oosterveenu zaradi smrti treh Bošnjakov med pokolom v Srebrenici ne more sprožiti kazenske preiskave, saj po mnenju tožilstva v primeru "ni nikakršnih dokazov, ki bi opravičevali poglobljeno preiskavo".

Predlog zakona, ki bi v ZDA prepovedal prodajo orožja duševnim bolnikom, bo najverjetneje uspel, saj v senatu doživlja visoko podporo. Podpirata ga tudi orožarski lobi in zaradi tega tudi republikanci. Predlog zakona zahteva, da sodišča vsako osebo, ki je razglašena za duševno bolno, prijavi v nacionalno bazo podatkov s seznamom ljudi, ki jim je prepovedano kupiti orožje. Seznam oseb, ki ne smejo kupiti orožja pa že sedaj zajema zločince, nezakonite priseljence in duševne bolnike, ki jih je v svoje roke dobil pravosodni sistem. Vendar pa sodiščem sedaj ni potrebno posredovati imen ljudi, ki so se zaradi duševne bolezni izognile kazni za kaznivo dejanje. Še en predlog zakona, in sicer o prepovedi napadalnega oziroma polavtomatskega orožja pa za zdaj nima dovolj podpore.

Državni zbor je glasoval o svežnju novel zakonov o zaostrovanju pogojev za funkcionarje in uvedbi možnosti odpoklica župana. S potrebno dvotretjinsko večino so poslanci ocenili, da je novela zakona o volitvah v DZ primerna za nadaljnjo obravnavo. Niso pa podprli novele zakona o državnem svetu. Sklop še štirih novel, novelo zakona o poslancih, novelo zakona o volitvah predsednika republike, novelo zakona o lokalnih volitvah ter novelo zakona o lokalni samoupravi so poslanke in poslanci potrdili kot primerne za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelji novel so poudarili, da so sporočila s slovenskih ulic zelo jasna: ljudje v politiki hočejo prečiščenje. Največ očitkov v razpravi je sicer letelo na pravnomočno obtožnico, ki bi po predlogu pomenila prepoved kandidiranja in opravljanja funkcije.