0905

Potem, ko  so Egipčani verjeli, da je Arabska pomlad pomenila vsaj konec avtokrata Hosnija Mubaraka, temu očitno ni tako. V soboto ga je namreč sodišče oprostilo obtožb zaradi smrti protestnikov med vstajo proti njegovemu režimu pred tremi leti. Po razglasitvi sodbe so izbruhnili protesti, ki jih je policija prekinila, še preden bi prišli do simbolnega trga Tahrir. Protesti so se nadaljevali tudi včeraj, predvsem na območju univerz, zopet pa je bilo slišati vzklike, ki so zaznamovali prve dni Arabske pomladi in očitno niso zalegli:”Ljudje zahtevajo padec režima!”.

Papež Frančišek je ob koncu obiska v Turčiji islamske voditelje pozval, da obsodijo nasilje, ki se izvaja v imenu njihove vere. Če bi namreč politični, verski in akademski veljaki iz islamskega sveta zavrnili nasilje, bi to pomagalo večini muslimanov, ki so še vedno žrtve stereotipizacij in enačenja njihove vere s terorizmom. Ob tem je papež priznal, da ima svoj delček fundamentalistov tudi katolištvo in da je tako z vsemi religijami.

Po večernem sestanku koalicije je predsednik vlade Miro Cerar za današnja pogajanja s sindikati napovedal maksimalen napor, ki bo usmerjen v dosego dogovora. Kaj točno bo vsebina maksimalnih naporov in koliko je vlada pripravljena popustiti, Cerar sicer ni izdal, je pa skupaj s predstavnikoma kolicijskih partnerjev, Karlom Erjavcem in Dejanom Židanom zatrdil, da ima pogajalska skupina njihovo popolno zaupanje. Sicer pa ne pozabimo: če bo vlada vztrajala pri varčevanju v javnem sektorju, sindikati v sredo organizirajo protest.

1005

Bangladeški minister za delo, Mujibul Haque  pravi, da je v bangladeški oblačilni industriji trenutno preveliko število sindikatov in da to delavcem in njihovim pravicam dejansko škodi. Utemeljitve za to trditev glede na poročanja ni ponudil, temveč je samo večkrat ponovil, da gre za škodljiv trend. Svoj pogled, da je večji sindikalizem  oblačilne industrije negativen trend, je minister predstavil na svetu sindikatov, kjer so bili prisotni tudi predstavniki iz Nepala, Indije in Južne Afrike. Nujnost omogočanja združevanja delavcev in oblikovanja sindikatov je v zadnjih letih vedno bolj pogosta tema v Bangladešu. Večja pozornost sledi predvsem nesrečam znotraj oblačilne industrije, kot je bila podrtje tovarne Rana Plaza leta 2013, v kateri je bilo ubitih več kot tisoč delavcev, svetovni javnosti pa so se razkrili nemogoči pogoji dela in popolno nespoštovanje varnostnih standardov. Pravica do združevanja je bila do lanskega leta v Bangladešu močno omejena, a je oblast zaradi močnega mednarodnega pritiska, predvsem s strani mednarodnih sindikalnih organizacij ter Mednarodne organizacije dela, spremenila zakonodajo, ki sedaj omogoča lažje oblikovanje sindikatov. V primeru, da se delavci odločijo za organiziranje, po novem tako ne potrebujejo več dovoljenja s strani delodajalca.

Znotraj bangladeške oblačilne industrije, ki zaposluje 4 milijone prebivalcev, večinoma gre za ženske, trenutno tako deluje okoli 200 sindikatov, ki so na področju zagotavljanja večje varnosti delavcev v sodelovanju z mednarodnimi akterji že dosegli nekatere spremembe. Več kot 160 korporacij je tako podpisalo sporazum o požarni in stavbni varnosti, kar pomeni, da so bile v več kot 1500 tovarnah že izvedene inšpekcije. Njihova učinkovitost je sicer vprašljiva v primerih, ko gre za izvedbo inšpekcije s strani korporacije, saj naj bi bila ta izvedena tudi v prej omenjeni tovarni Rana Plaza.

Čeprav se je situacija zaradi večje mednarodne pozornosti, ki je marsikatero korporacijo prisilila, da je v svoji proizvodni verigi uvedla vsaj minimalne spremembe, boljša kot je bila v Bangladešu pred dvemi leti, pa je stopnja članstva v sindikatih še vseeno minimalna, s tem pa tudi zaščita delavk. Tudi večji sindikati se v svojem delovanju soočajo s številnimi preprekami, med delodajalci še vedno prevladujejo proti-sindikalna prepričanja in tako se sindikalistke in sindikalisti pogosto soočajo z nadlegovanjem, nasiljem in odpuščanji. Pri omejitvah za oblikovanje sindikata, torej pogojih za registracijo, je ena temeljnih reprezentativnost določenega sindikata znotraj panoge oziroma, v današnjem bangladeškem primeru, znotraj delovnega mesta. Za registracijo sindikata je na specifičnem delovnem mestu nujna registracija oziroma članstvo kar tretjine delovne sile v tej tovarni. To je v ozračju, ki je delavskemu organiziranju izjemno nenaklonjeno, težko dosegljivo.

Obstoj večih sindikatov znotraj ene dejavnosti je na sploh pogost pojav in je med drugim znak pluralizma sindikalnega gibanja, kar je večinoma sprejeto kot pozitivno, a lahko vodi do tekmovanja za članstvo in realno znižanje učinkovitosti delovanja. Tega sicer zaenkrat ni zaznati v Bangladešu, kjer je za oblačilno industrijo sedaj značilno višje število sindikatov, a si ti ne nasprotujejo znotraj posameznih tovarn.