Zanimivo in pogosto neznano dejstvo je, da je bila Slovenija pred Evropskim sodiščem za človekove pravice največkrat obsojena zaradi kršenja pravice posameznika do sojenja v razumnem roku. Drugi evropski sodni organ, za razliko od ESČP del izključno Evropske unije, je Sodišče EU. Tam pa se Sloveniji in skoraj vsem članicam EU redno sodi zaradi zamud pri prenosih evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo ali zaradi posledic teh zamud. Tako je Evropska komisija pred Sodiščem EU začela postopek proti desetim članicam, tudi Sloveniji, zaradi zamude roka za implementacijo evropske direktive o elektronskih komunikacijah. V današnjem Neuradnem listu o slovenskem predlogu Zakona o elektronskih komunikacijah, ki bi prenesel direktivo v nacionalni pravni sistem, in o burnem odzivu, značilnem za predvolilno obdobje.

Novica o pričetku sodnega postopka je iz Bruslja v Ljubljano prispela med drugo obravnavo predloga Zakona o elektronskih komunikacijah, ko je minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič poslance prepričeval o pomembnosti zakona. Ta bi v luči vse bolj razširjenih omrežij 5G prinesel povečano povezovanje in uporabo visokozmogljivih omrežij v Sloveniji. To bi zagotovili s pospešeno gradnjo in zmanjšanjem stroškov zanjo. Glavni ukrep bi na tem področju glede na zakonski predlog bil prenos pristojnosti izdaje gradbenih dovoljenj za komunikacijske objekte z upravnih enot neposredno na ministrstvo za okolje in prostor.

Pomemben ukrep predloga zakona je sprememba ureditve o zamenjavi ponudnika komunikacijskih storitev. Za potrošnika naj bi bila ta po novem brezplačna. Druga velika sprememba za uporabnika komunikacijskih storitev je nov sistem obveščanja in alarmiranja. Ta predvideva izvajalčevo obveznost obveščanja uporabnika o prihajajočih ali obstoječih naravnih in drugih nesrečah ali izrednih stanjih v njegovi bližini. Zakon bi tudi državi naložil obveznost minimalnega spreminjanja regulacij komunikacijskega trga, kar bi zagotavljalo njegovo stabilnost in na dolgi rok povečalo investiranje.

Na omenjeni seji je opozicijska stranka LMŠ vložila dve zakonski dopolnili o določanju meril pri presoji morebitnih dobaviteljev z visokimi tveganji. Tak dobavitelj je trenutno podjetje Huawei, ki zaradi politike kitajske vlade in trenutnih odnosov med Kitajsko in Zahodom ob vstopu na tuje tržišče zanj in za stranke predstavlja tveganje. V LMŠ so dopolnili utemeljevali z manjšim omejevanjem svobodne gospodarske volje, vendar so v koaliciji mnenja, da so dopolnila v nasprotju z evropsko direktivo, česar pa si članice zaradi načela lojalne razlage ne smejo privoščiti. V preostalih opozicijskih strankah zakonu niso naklonjeni, saj naj bi na pomanjkljivosti in nedoslednosti opozarjali tudi nekateri ponudniki komunikacijskih storitev v Sloveniji. Prav tako naj ne bi bilo sprejemljivo, da bi zakon pristojnost za odločanje o smernicah o ustreznosti komunikacijske opreme prenesel na svet za nacionalno varnost. V opoziciji so se zato odločili za vložitev predloga za posvetovalni referendum o predlaganem zakonu, kot je v zadnjem času že skoraj postala navada.