Urednik novega slovenskega "fašističnega" medija

Identitarne krize ne doživlja zgolj slovenska levica; tvorna nestrinjanja so se naposled začela pojavljati tudi znotraj slovenske desnice. Aleš Ernecl, enfant terrible slovenskega alt-right gibanja, je v sinočnjem uredniškem nagovoru uprizoril svoj precedenčni snowflake momentum. Po “nedolžni” samooznačitvi za glavnega urednika "fašističnega" portala nacionalnata.si, krajše NTA, v pogovoru s kanadskim skrajno desnim mislecem in belim supremacistom Stefanom Molyneuxjem so se na portalu Twitter od Ernecla presenetljivo ogradili Aljuš Pertinač, Edvard Kadič, Boštjan M&M Turk, Vinko Gorenak in Luka Svetina.

V svojih zapisih so zahtevali, da odgovorni urednik Nacionalne tiskovne agencije njihova imena nemudoma umakne z liste sodelavstva. Po nekaj izmenjanih replikah je Ernecl v velikem slogu sklical nočno tiskovno konferenco in v razburjenem tonu pojasnil, zakaj in kako so mu nož v hrbet zarinili novodobni brutusi in judeži slovenske disidentske desnice.

Ernecl prvič

Za kaj pravzaprav gre? Diplomirani filozof in gnostični ezoterik Aleš Ernecl je pred slabim mesecem na pobudo odgovornega urednika tednika Demokracija prevzel breme ustanovitve nove “uravnotežene” slovenske tiskovne agencije, ki se je po sili razmer morala nemudoma začeti ukvarjati s kontraobveščevalno in diverzantsko dejavnostjo. Razloge za takšno poimenovanje agencije pojasni Ernecl.

Ernecl drugič

V istem tednu, kot je vzniknila ˝agencija˝, je Twitter zaradi sovražnega govora izbrisal tri ˝agencijske˝ profile, levuharski hackermani pa so bojda spremenili geslo do spletne strani, ki je postala neuporabna. A nič ne de, Ernecl je v Jezusovi velikonočni maniri vstal že čez nekaj dni, vzpostavil novo makedonsko zvenečo spletno stran, na Twitterju pa ustvaril nov službeni profil, ki sliši na ime glavni urednik. Težave pa se niso zaključile pri spletnih manevrih – teden po nastanku je Nacionalnato zapustil stand-up komik z vprašljivim smislom za humor in nevprašljivo nadležnim nastopom Marko Žerjal. No, ni je zapustil. Kot je povedal sam, na sodelovanje nikoli ni pristal.

Žerjal enkrat in edinkrat

Navsezadnje vendarle gre za resnicoljubnost in pravo držo. Na desnici je namreč veliko ljudi, ki niso vredni, da vam lažejo. Med njimi se poleg Ernecla znajdejo tudi nekateri bojda ˝fejk˝ novinarji najresnicoljubnejše strankarske platforme Nova24.

Ernecl tretjič

Bolj ko se približujemo epilogu kvizlingovanja v podtalju slovenske desnice, jasnejše postaja gonilo spora med uveljavljenimi desničarji in Alešom Erneclom, ki je z vzpostavitvijo Nacionalnate začutil, da prihaja tudi njegov čas. Pred razkolom Boštjana M&M Turka z nacionalnato na čivkališču je namreč Ernecel Turka obvestil, da ne bo več pisal za portal Nova24.

Ernecl četrtič

Drage poslušalke in poslušalci, predvsem tisti, ki zjutraj vstanete izključno na desno nogo, zdaj ni čas za jadikovanje. Glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija Aleš Ernecl je namreč poln optimizma in zanosa, ki bo Nacionalnato zagotovo dvignil v višave, ob bok Breitbart ˝novičarskemu omrežju˝ in Pragerjevi kvazi univerzi v disidentsko desničarskih nebesih.

Ernecl petič

Glavni urednik Nacionalnate v pričakovanju svetle prihodnosti

*Podlaga: Gibonni - Udica

Ob 8:05

Kosovski parlament je včeraj popoldne potrdil novo vlado pod vodstvom Albina Kurtija iz vrst stranke Samoopredelitev. Vlado bo sestavljalo 15 ministrstev, od tega jih bodo pet vodile ženske. Za drugo Kurtijevo vlado je glasovalo 67 poslancev, proti jih je bilo 30. Kurti bo imel tri podpredsednike: iz vrst njegove stranke bo ministrstvo za evropsko integracijo in dialog s Srbijo prevzel Besnik Bislimi , Donika Gervalla iz vrst Demokratske lige Kosova bo zasedla položaj zunanje ministrice, Emilija Rexhepi iz Nove demokratske stranke pa bo postala ministrica za manjšine in človekove pravice. Enega ministra bo imela tudi Srbska lista – Goran Rakić bo vodil ministrstvo, pristojno za skupnosti. V tej največji stranki kosovskih Srbov so pred glasovanjem napovedali, da ne bodo podprli vlade in da se bodo pritožili na ustavno sodišče, saj da jim v skladu z zakonom pripadata dve ministrstvi. V nagovoru pred glasovanjem je 45-letni Kurti, ki je ta položaj nekaj mesecev zasedal že lani, predstavil prednostne naloge svoje vlade. Kot glavno nalogo je izpostavil boj s pandemijo covida-19 in njenimi posledicami.

Slovaški premier Igor Matovič je včeraj izrazil pripravljenost, da pod določenimi pogoji odstopi in s tem ponudi možnost za rešitev vladne krize, ki jo je sprožilo nestrinjanje glede upravljanja zaostrenih zdravstvenih razmer. Napetosti med koalicijskimi strankami so sicer tlele že dlje časa, kriza pa je izbruhnila po odločitvi premierja za nakup ruskega cepiva proti koronavirusu Sputnik V. Vlado konservativnega premierja poleg njegove največje Olano sestavljajo še tri stranke: evroskeptična libertarna Sas, skrajna desna stranka Za ljudi in konservativna stranka Smo družina. Koalicijske partnerice so v primeru, da Matovič ne bo odstopil, zagrozile z odhodom iz vlade, saj nasprotujejo nakupu v Evropski uniji neodobrenega cepiva. Potem ko je pod težo kritike pred kratkim odstopil zdravstveni minister Marek Krajči, sta stranki Sas in Za ljudi zagrozili z odhodom iz koalicije, če ne odstopi tudi premier Matovič, saj naj bi bil njegov nepredvidljiv način vladanja v glavni meri odgovoren za to, da država ne more obvladati epidemije. Nobena od strank si sicer ne želi predčasnih volitev, saj javnomnenjske raziskave kažejo, da bi utegnile zmagati levosredinske stranke.

Študente študentskih domov v Ljubljani naj bi v prihodnje varovali poklicni varnostniki. Tako je sklenilo vodstvo študentskih domov v Ljubljani. Ker je večina domov trenutno zaprta, so se odločili, da bo varovanje do nadaljnjega izvajala poklicna služba zasebnega varovanja. Študentje domov, ki so do sedaj te naloge izvajali sami, so se zaskrbljeni obrnili na Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Ta je v javnem pozivu vodstvu študentskih domov predočila dejstvo, da so domovi prvenstveno namenjeni prav študentom in morajo biti zato po pravilniku stanovalci tisti, ki lahko sprejmejo ali zavrnejo tako odločitev. Tomaž Pečnik, direktor Študentskih domov Ljubljana, je v odgovoru poudaril, da bodo s Študentskim svetom stanovalcev še ta teden sprejeli potreben dogovor o načinu varovanja domov po koncu koronske krize. Ob dejanski zasedenosti domov, ki je trenutno nižja od običajne, naj bi znesek varovanja na stanovalca znašal okroglih devet evrov na mesec. Ta znesek naj bi plačevali tisti stanovalci, ki kljub zaprtju skladno s predpisanimi izjemami bivajo v domovih in koristijo storitev bivanja. Študentska receptorska služba je po navedbah direktorja še marca lani, pred zaprtjem domov, stala 23 evrov na stanovalca. ŠOU v Ljubljani je v svojem pismu spomnil še, da trenutno v študentskih domovih biva manj kot 15 odstotkov vseh študentov, drugi pa so prepuščeni nemilosti nepremičninskega trga.