Proizvajalec letal Airbus se je v korupcijski preiskavi v Nemčiji dogovoril za poravnavo, ki znaša dobrih 80 milijonov evrov. Korupcijska preiskava podjetja Airbus se je pričela leta 2003, s prodajo bojnih letal Eurofighter Avstriji. Preiskava se je pričela leta 2012, sedaj pa je nemško tožilstvo sporočilo, da pri letalskem proizvajalcu niso našli dokazov podkupovanja. Odločili so, da je Airbus deloval neučinkovito pri nadzoru svojih financ, saj je pri prejšnjemu vodstvu prišlo do večmilijonskega nakazila nejasnega namena. Med tem, ko je bilo podjetje na nemškem sodišču oprano krivde, še vedno potekajo preiskave pod nadzorom avstrijskih oblasti, kjer sumijo korupcijo pri dve milijardi evrov vrednem poslu prodaje prej omenjenih 18 bojnih letal. Avstrijska vlada je lani proti Airbusu vložila tudi tožbo, v kateri podjetje obtožuje prevare pri sklenitvi posla in zahteva vračilo 1,1 milijarde evrov škode.

Ameriški senat je potrdil predlog zakona o financiranju vlade. Predlog zakona so v senatu potrdili z 71 glasovi za in 28 glasovi proti. Nato so zakon potrdili še v predstavniškem domu, kjer je bilo 240 kongresnikov za potrditev, 186 pa proti. Predlog zakona vključuje načrt za dvoletno financiranje ameriške vlade in je vreden 400 milijard dolarjev. Zakon je podpisal tudi predsednik Donald Trump. Rok za potrditev zakona, ki je bil 9. februara ob polnoči je kongres sicer zamudil, tako da so se nekatere vladne agencije letos zaprle že drugič, a so ga v kongresu potrdili zjutraj in tako ljudje ponovnega zaprtja vladnih agencij skoraj da niso občutili. Do tokratnje zamude pri potrditvi predloga zakona je prišlo zaradi republikanskega senatorja, ki se ni strinjal z povečanjem porabe finančnih sredstev. V januarju ko so se vladne agencije prvič zaprle, je do zamika potrditve prišlo zaradi nastrinjanj o prihodnosti tako imenovanih Sanjačev, prebivalcev Amerike, ki so v državo sanj prispeli ilegalno kot otroci.

V filipinski prestolnici Manila so se zjutraj pred kitajskim konzulatom zbrali protestniki. Filipinski protestniki so se zbrali, ker nasprotujejo kitajski militarizaciji spornih otokov v južnem Kitajskem morju. V ponedeljek so namreč lokalni časopisi objavili slike grebenov v južnem kitajskem morju, ki jih je Kitajska predelala v umetne utrdbe z objekti namenjenimi pomorskim in letalskim dejavnostim, med drugim pristajalno stezo za letala in helikopterje. Leta 2016 je bivši filipinski predsednik Benigno Aquino na arbitražno sodišče v Haagu vložil tožbo proti Kitajski v zvezi z grajenjem vojaških objektov v Južnokitajskem morju. V Haagu so junija 2016 dosodili, da Kitajska nima pravne podlage za upravljanjem z ozemljem, kjer gradi vojaške baze.