Libijski kalifat - Britoff

Libijski kalifat - Britoff

Aktualno-politična novica
5. 1. 2015 - 8.00
 / BritOFF

Ob 8:00

Borci sunitskega kalifata ISIS svoje operacije iz Iraka in Sirije širijo na območja Nigerija in Libije. Na jugu te propadle države so v soboto ubili štirinajst vojakov lojalnih demokratično izvoljenemu parlamentu. Nekaj so jih ustrelili, nekaj obglavili. Tako se začenja saga formiranja geopolitične tvorbe na skupnem imenovalcu vehabijske interpretacije sunitske ločine Islama.

Kalifat v šesti številki svojega uradnega glasila razkriva, da je njihov cilj spodkopati moč ameriškega dolarja, utemeljenega na črnem zlatu. To nameravajo doseči z nadzorom nad naftnorodnimi pokrajinami, tako ni nobeno naključje, da so bila prva tarča naftna polja druge največje izvoznice nafte na svetu – Iraka, sedaj pa nadaljujejo po spisku, trdijo pisci ISISovih publikacij.

Podrobneje se posvečamo situaciji v Libiji, kjer se je pred slabim letom začela libijska državljanska vojna, potem ko Nacionalni kongres, sicer pod večinskim vplivom islamistov, ni želel zaključiti svojega mandata in razpisati rednih volitev. Le mesec pred uradnim zaključkom mandata uvede šeriatsko pravo.

Februarja general libijske vojske, Kalifa Haftar, nacionalnemu kongresu ukaže naj se razpusti in vajeti prepusti prehodni vladi, kongres se ne ukloni njegovim pozivom. Haftarjeve sile začnejo z vojaškimi operacijami proti islamistom in skušajo razpustiti parlament v Tripoliju. Zaradi vojaškega konflikta nacionalni kongres ne more preprečiti volitev 25. junija, na katerih islamistični politiki doživijo bridek poraz. Konflikt eskalira. Islamistične sile julija sprožijo operacijo libijska zarja, v kateri skušajo zavzeti mednarodno letališče v Tripoliju, to popolnoma uničeno pade po 41 dneh obleganja.

Avgusta neznana letala na pozicije islamistov v Tripoliju odvržejo lasersko vodene rakete, odgovornosti za napad ne prevzame nihče, Haftarjeve sile trdijo, da ne posedujejo takšne tehnologije, vendar potrdijo, da so neznano komu posredovale koordinate tarč.

Do septembra je Tripoli že skoraj popolnoma v rokah islamistov, demokratično izvoljeni parlament se zato vkrca na najet grški trajekt in se odpelje na vzhod države v mestece Tobruk. Islamisti v Tripoliju ustanovijo vzporedni Novi nacionalni kongres, izbruhne odkrita državljanska vojna.

Boji potekajo predvsem za nadzor nad dobičkonosnim izvozom nafte, pri čemer najsrditejši spopadi potekajo za naftne terminale, v njih pa največ izgubljajo sile lojalne demokratično izvoljeni vladi, ki pred islamisti ni varna niti na vzhodu države. Konec leta se pred parlamentom v Tobruku, ki tedaj zaseda, razstreli samomorilski napadalec v avtomobilu bombi. V napadu so ranjeni trije poslanci.

Mednarodna skupnost lahko le z grozo opazuje kako se Libija utaplja v ruševinah državljanske vojne, na katerih pa že vznika sunitski kalifat, glede katerega analitiki že špekulirajo, da ga bo mednarodna skupnost v neki obliki bila prisiljena priznati kot legitimno tvorbo. Razlog temu je seveda njegov naraščajoč nadzor nad naftorodnimi predeli sveta.

 

Ob 7:00

Nemške oblasti pričakujejo, da se bo Grčija držala svojih obveznosti do mednarodnih posojilodajalcev tudi po predčasnih volitvah, ki bodo potekale 25. januarja, na katerih se pričakuje zmagoslavje radikalno leve koalicije strank Syriza. Hkrati na plan prihajajo informacije, da Nemčija razmišlja o posledicah, ki bi jih na evro-območju pustil morebiten izstop Grčije. Nemški časopis Spiegel je v soboto navajal izjave neimenovanih funkcionarjev, ki trdijo, da tako kanclerka Angela Merkel, kot finančni minister Wolfgang Schaeuble menita, da bi evro preživel izstop Grčije iz monetarne unije.

Na libanonski meji so izbruhnili spopadi med pripadniki sunitskih islamistov Al-Nusra ter šiitskih islamistov Hezbollah, katerim pomagajo sirske sile. Spopadi potekajo za gorovje Qalamon, ki teče vzdolž sirsko-libanonske meje. Sirska državljanska vojna se zaradi toka beguncev že nekaj časa preliva v sosednji Libanon. V slednjem begunci predstavljajo že četrtino prebivalstva.

Gambijske varnostne sile so začele z aretacijami posameznikov, ki so osumljeni sodelovanja pri poskusu državnega udara v začetku prejšnjega tedna. Za njegovega poveljnika smatrajo polkovnika Lamina Sanneha, nekdanjega poveljnika elitne predsedniške garde, ki je umrl med poskusom puča. Dolgoletni gambijski predsednik Yahya Jammeh je bil med poskusom udara v tujini, ko pa se je vrnil je zmagoslavno proglasil, da ni sile ki bi ga lahko zamenjala na njegovem stolčku ali destabilizirala deželo.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.