Litij-ionski Britoff
9:05
S prisego novega turškega parlamenta začenja teči 45-dnevni rok za sestavo koalicije. Predsednik Reccep Tayyip Erdogan je mandat podelil Ahmedu Davutouglu, voditelju Erdoganove Stranke za pravičnost in razvoj.
Združeni narodi, natančneje posebna komisija, ustanovljena v ta namen, so objavili poročilo glede ravnanja vojskujočih se strani v lanskoletnem napadu na Gazo. V njem obtožuje obe strani vojnih zločinov in poziva Izrael, naj ukrepa proti odgovornim. To seveda ni verjetno, Izrael pa je prejšnji teden objavil svoje poročilo o istem konfliktu, v katerem ugotavlja, da je bila invazija na Gazo moralno pravilna odločitev in da vojnih zločinov na izraelski strani ni bilo. Izrael je poročilo Združenih narodov označil za politično motivirano in moralno sprijeno.
Da pa ne bi bili moralno sprijeni, so se vaščani španske vasice, ki se je do nedavno imenovala Castrillo Matajudios, kar bi lahko prevedli v ‘utrdba pobijmo jude’, odločili vas preimenovati. Zdaj se imenuje Castrillo Mota de Judios oziroma ‘judovska utrdba na hribu’.
Zastava konfederativnih držav Amerike, ki je med ameriško državljansko vojno služila belim sužnjelastnikom, bo morda le umaknjena izpred državnih institucij v ZDA. Republikanska guvernerka Južne Karoline Nikki Haley je podprla predlog, da se zastava konfederacije umakne izpred državnega parlamenta, predlog pa je podprl tudi demokratski župan mesta Charleston v Južni Karolini, kjer se je prejšnji teden zgodil pokol v črnski cerkvi.
10:05
Litij v zadnjih letih postaja vse bolj zaželena surovina. Je namreč ključna sestavina litij-ionskih baterij, ki se uporabljajo v večini vsakodnevnih elektronskih naprav. V zadnjem času pa povpraševanje narašča predvsem zaradi uporabe neogljičnih virov električne energije, kot je tista iz vetrnih in sončnih elektrarn, ki potrebuje shranjevanje, in uporabe v električnih avtomobilih, ki prav tako večinoma uporabljajo litij-ionske baterije.
Zaloge litija, ki jih je moč izkoriščati, pa so skoncentrirane v le peščici držav. Dve tretjini svetovnih zalog se nahajata v ZDA, Čilu in Bolviji, slednja ima sama več kot četrtino zalog. V resnici pa je litij razprostrt po celi zemeljski obli, le da se povečini nahaja v tako majhnih koncentracijah, da ga ni ekonomično izkoriščati.
A ta oligopol utegne kmalu propasti. Tako vsaj trdi avstralsko podjetje Cobre Mon-tata, saj naj bi iznašlo nov način izpiranja litijeve rude, s katerim naj bi bilo mogoče izkoriščati rudo s precej manjšo koncentracijo litija. Trenutno je moč ekonomično izkoriščati le tiste zaloge z več kot 5-odstotno vsebnostjo litija, z novo tehnologijo naj bi ta odstotek padel na 2.
Trenutni postopek ekstrakcije litija zahteva segrevanje na visoko temperaturo, ki mu sledi raztapljanje v topilu. Segrevanje je seveda energetsko potraten proces, zato je za doseganje ekonomičnosti potrebna višja koncentracija litija. Z novo tehnologijo naj bi rudo najprej zmleli in nato raztopili v žveplovi kislini, pri tem pa segreli le do temperature 90 stopinj Celzija. Poleg tega je ena izmed stranskih reakcij v procesu eksotermna, kar dodatno zmanjšuje porabo energije.
A zaenkrat je ta postopek še v razvoju in je bil preizkušen le na manjši skali s proizvodnjo ene do treh kilogramov litija na uro. Podjetje zdaj išče primerne vlagatelje za skaliranje procesa do velikosti industrijske proizvodnje.
Dodaj komentar
Komentiraj