Ljubljana

V tokratnem ljubljanskem BritOFFu bomo govorili o vrtičkih. Mestna občina Ljubljana je v ponedeljek sklenila pogodbo o ureditvi novega območja za vrtičkarje v parku Moste med Novimi Fužinami in Štepanjskim naseljem. Javno naročilo za ureditev prostora za 82 vrtičkov v treh mesecih, v katero je občina vložila okrog 600 tisoč evrov, sta s skupno ponudbo dobili družbi Lavaco in Hidrotehnik.

Mestna občina je v zadnjem desetletju uredila osem vrtičkarskih območij v Ljubljani. Prvi vrtički pod okriljem mestne občine so leta 2010 nastali v Štepanjskem naselju in v Dravljah, do leta 2020 pa še na Ježici, Rakovi jelši, Vojkovi, na ulici Iga Grudna, v Vižmarjih in na Grbi. Mestna občina zagotavlja, da vrtičkanje v Ljubljani poteka v skladu z ekološkimi smernicami, da vrtičkarji ne uporabljajo sintetičnih kemičnih pripravkov in umetnih gnojil in da se dodatno izobražujejo na brezplačnih predavanjih.

Danes je legalno ljubljansko vrtičkarstvo pod nadzorom mestne občine v razcvetu, vendar je imela le-ta težave pri uvajanju nadzora nad vrtičkarji. Leta 2008 je ljubljanski župan Zoran Janković začel s postopkom urejanja dejavnosti vrtičkarjev v Ljubljani. Na podlagi dveh inšpekcijskih postopkov, ki sta jih izvedli Mestna občina Ljubljana in Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, so leta 2008 porušili okoli 100 ilegalnih vrtičkarskih ut. Medijsko pozornost sta privabila oba inšpekcijska postopka, ki nista pravilno navajala vrtičkarskih črnih gradenj in bila zato pravno sporna. Kljub opozorilom Društva vrtičkarjev glede spornosti postopkov je mestna občina izpeljala rušenje in nadaljevala z lastnim urejanjem ljubljanskih vrtičkov.

Po besedah odgovornih na mestni občini želijo z urejanjem vrtičkov razvijati okolju prijazno politiko. Prav tako se želijo z urejanjem mestnih gozdov, drevoredov in poti razlikovati od preostalih evropskih prestolnic. Leta 2016 je bil trud poplačan, saj je Ljubljana postala zelena prestolnica Evrope in se še bolj usmerila v okoljsko politiko. Prav tako je vredno omeniti, da je bila Ljubljana ob koncu prejšnjega meseca drugo leto zapored imenovana za svetovno mesto dreves. Gre za priznanje, ki ga vsako leto podeljuje fundacija Arbor Day skupaj z Organizacijo združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

V Ljubljani je 180 vrst dreves, ki pripomorejo k zmanjšanju stroškov zaradi onesnaževanja zraka za 52 tisoč evrov v 50-letnem življenjskem ciklu enega drevesa. Z mestne občine so sporočili, da Ljubljana z imenovanjem za svetovno mesto dreves ohranja položaj zelene prestolnice, k čemur, tako občina, pripomorejo tudi vse številnejši vrtički. Kljub dejstvu, da je Ljubljana videti vsako leto bolje, pa moramo pod velik vprašaj in klicaj postaviti Jankovićeve metode na hitro in površno speljanih inšpekcijskih postopkov odstranitve mnogih vrtičkarjev po letu 2008.

Novice

Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil predlog zakona o ameriških volitvah. Zakon predvideva temeljne spremembe v ameriškem volilnem sistemu. Zvezne države, kjer se morajo polnoletni državljani registrirati za volilno pravico, novi zakon obvezuje, da to pravico podelijo vsem državljanom ob polnoletnosti. Zakon prav tako predvideva vrnitev volilne pravice nekdanjim obsojencem kaznivih dejanj. Od zveznih držav bo zakon poleg tega zahteval, da omogočijo predčasno oddajo glasov vsaj 15 dni pred datumom volitev in da vsem omogočijo glasovanje po pošti. Sprememba, ki je dvignila največ prahu med republikansko opozicijo, je določanje meja volilnih okrožij, ki določajo število kongresnikov vsake zvezne države. Okrožja vsakih deset let ob štetju prebivalstva vnovič začrta stranka, ki je v tistem trenutku na oblasti v zvezni državi. Novi zakon zahteva ustanovitev nestrankarskih komisij, ki bi prevzele to nalogo. Republikanci zakonu nasprotujejo in demokratom očitajo poskus spodbujanja volilnih prevar in centralizacijo države. Zakon mora sprejeti še senat, kjer imajo demokrati tesno večino.

Italijanska vlada je ob podpori Evropske komisije ustavila izvoz 250 tisoč doz cepiva proti covidu-19 podjetja AstraZeneca iz Italije v Avstralijo. Blokada izvoza cepiva je odgovor na neizpolnitev obljub AstraZenece o dobavi cepiva v države članice Evropske unije, kamor je farmacevtski velikan dobavil bistveno manj od obljubljene količine cepiva. To je tudi prva izvozna blokada, ki jo je uvedla Evropska unija, da bi zagotovila izpolnitev pogodbenih obveznosti farmacevtskih podjetij. Evropska unija se zaradi počasne dobave cepiv sooča z notranjimi nestrinjanji, saj nekatere države članice kupujejo rusko cepivo Sputnik mimo evropske strategije cepljenja.

Zaradi suma goljufije in zlorabe položaja odgovornih oseb v več gospodarskih družbah v Sloveniji so kriminalisti v sredo opravili 28 hišnih preiskav. Včeraj so z Generalne policijske uprave sporočili, da so zasegli predvsem elektronske naprave, poslovne dokumente in za okoli 300 tisoč evrov gotovine. Osumljene osebe naj bi med letoma 2016 in 2018 neupravičeno izdajale račune za gospodarske storitve, s čimer so povzročile gospodarsko škodo in se okoristile za sedem milijonov evrov. Prav tako so kriminalisti na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini opravili več hišnih preiskav in zasegli dokumente, ki so povezani s slovenskimi osumljenci.

Britoff je pripravil vajenec Vito.