10:05

Pozdravljeni v četrtkovem rednem tehno Britoffu. Danes se bomo posvetili Microsoftovi bodoči pridobitvi največjega spletnega razvijalskega servisa GitHub.

Evropska komisija je prejšnji petek namreč razglasila, da nameravani Microsoftov prevzem GitHuba ne ogroža načela konkurenčnosti. Ob tem je pokazala še veliko mero zaupanja gigantu, saj Microsoftu ni naložila nobenih dodatnih pogojev za prevzem. Ta bo za GitHub predvidoma odštel sedem milijard dolarjev in pol. Evropska komisija pa je zatrdila, da bo tudi po prevzemu in morebitnem preoblikovanju GitHuba na trgu še dovolj podobnih neodvisnih servisov. Kljub temu pa to ni pomirilo vseh razvijalcev, ki trenutno uporabljajo GitHub.

Za razumevanje njihovih skrbi pa najprej kratka razlaga, kaj GitHub sploh je. Gre za spletni servis, ki gosti repozitorije v Gitu in lajša urejanje izvorne kode med različnimi razvijalci. Git je sistem za upravljanje z izvorno kodo, ki sledi spremembam v pisanju kode in skrbi za časovno dokumentacijo različic. Te urejene in označene spremembe se potem imenujejo repozitorij. Ste še z nami? Zelo poenostavljeno povedano gre za neke vrste Google Docs za razvijalce programja. GitHub se po lastnih podatkih ponaša s 96 milijoni repozitorijev, ki jih je naložilo približno 30 milijonov uporabnikov. GitHub sicer zaračunava svoje storitve za repozitorije lastniške kode, gre za približno 2 milijona poslovnih računov. Kar pomeni, da je velika večina repozitorijev odprtokodnih, storitve GitHuba pa brezplačne. Microsoft sicer zatrjuje, da bo tako tudi v bodoče, saj bi rad obdržal obstoječe uporabnike.

Odprtokodnim razvijalcem se je Microsoft zameril predvsem s svojim bojda že nekdanjim odnosom do Linuxa, na katerem temelji tudi Git. Bivši izvršni direktor Steve Ballmer je leta 2001 odprtokodno licenco namreč označil za raka programja. Njegov naslednik od leta 2014, Satya Nadella, pa je zatrdil, da je Microsoft danes eden izmed največjih uporabnikov GitHuba in z odprto kodo nima več težav. Razvijalci pa se vseeno bojijo, da bo Microsoft po prevzemu iz GitHuba izbrisal izvorno kodo, ki bi lahko škodila njihovim poslovnim interesom. Po eni strani bi lahko šlo za emulator, ki denimo omogoča igranje Xbox iger na računalnikih z Windows sistemom. Po drugi strani pa za programje, ki bi lahko zgolj škodilo ugledu Microsofta. Čeprav primer lepljenja obrazov navadnih oseb na obraze porno igralcev najbrž ni ravno vreden simpatije.

Morda pa je najbolj utemeljen pomislek glede bodočega onemogočanja prostega dostopa do GitHuba in glede zbiranja podatkov o uporabnikih. Microsoft bi GitHub namreč lahko integiral v Windows in s tem preprečil dostop uporabnikom ostalih operacijskih sistemov. Leta 2016 je Evropska komisija prevzem LinkedIna namreč dovolila samo pod pogojem, da ta ne bo vnaprej naložen na sistem Windows in orodja Office. Leta 2009 pa je gigantu naložila, da za privzeti brskalnik ne sme vnaprej določiti svojega Internet Explorerja. Pri prevzemu GitHuba podobnih pogojev ni. Prav tako se postavlja vprašanje zasebnosti repozitorijev. Microsoft bi v bodoče lahko neomejeno zbiral in obdeloval podatke o uporabnikih in njihovi kodi ter jih povezoval z drugimi zbirkami podatkov. Alternativni servis Git repozitorijev, GitLab, je zato že v prvem tednu po junijski naznanitvi prevzema GitHuba zabeležil kar 50 tisoč novih repozitorijev.

Ne glede na vse pa upamo, da Microsoftova prenova ne bo doletela tudi legendarnega simbola GitHuba, Lovkomačke oziroma v izvirniku Octocata.

8:05

Proti nekdanjemu malezijskemu premierju Najibu Razaku je tožilstvo vložilo novo obtožnico zaradi domnevnega koruptivnega ravnanja v višini približno 1,6 milijarde dolarjev. Razak in njegov generalni sekretar zakladnice naj bi si prisvojila javna sredstva, namenjena za razvoj mednarodnega letališča v Kuala Lumpurju in za programe finančnih podpor. Obtoženca sta navedbe tožilstva zavrnila. Razaka že od prej bremeni 32 obtožb, večinoma na račun prisvajanja denarja iz malezijskega razvojnega sklada 1MDB. V primeru obsodbe na sojenju februarja lahko Razaka doleti 200 let zaporne kazni in več deset milijonov dolarjev globe. Zaradi njegove starosti več kot 50 let pa bi bil izvzet od telesne kazni.

Načelnik Preiskovalne komisije ZN za Mjanmar Marzuki Darusman je pred Varnostnim svetom ZN zahteval ukrepe proti Mjanmaru zaradi zločinov proti manjšini Rohinga. Darusman je potrdil, da vojska v Mjanmaru nadaljuje z zločini proti človeštvu nad približno 400 tisoč pripadniki manjšine, ki so še ostali v državi. Njegovemu poročanju pred Varnostnim svetom je neuspešno nasprotovala Kitajska. Njen veto pa se verjetno obeta tudi v primeru glasovanja, ali naj svet primer Mjanmara preda Mednarodnemu kazenskemu sodišču.

V zračnih napadih zavezniških sil pod vodstvom Saudove Arabije je v jemenski provinci Hodejda umrlo najmanj 19 ljudi. Izstrelki naj bi zadeli predvsem zelenjavno tržnico. Boj za pristaniško mesto Hodejda, ki ga nadzorujejo hutijske oborožene sile, poteka že vse od junija. Zaradi saudskih blokad humanitarne pomoči je po zatrjevanju Združenih narodov zaradi lakote ogroženih 14 milijonov ljudi, to je več kot polovica prebivalstva. Je pa zato francoski predsednik Emmanuel Macron naznanil, da ga pogovor z saudskim kraljem Salmanom zaradi umora novinarja Džamala Hašodžija ni prepričal. Francija se bo posledično morda pridružila morebitnim mednarodnim sankcijam proti Saudovi Arabiji. O Jemnu pa nič.

Zveza NATO začenja dvotedenske vojaške vaje obrambe proti kolektivnemu sovražniku. Simulacija napada se bo priročno odvijala med Norveško in Islandijo, Slovenija pa v sicer 50-tisočglavo vojsko prispeva 241 vojakov. Največja atrakcija simulacije pa je najbrž ameriška letalonosilka Harry S. Truman.