Slovenske medije je v zadnjih dnevih preplavilo pereče vprašanje: ali si bodo kljub vsesplošni draginji mesta decembra še vedno nadela kičasto opravo in razsvetlila ulice s tisočimi novoletnimi lučkami? In, še pomembneje, ali si tega ljudje sploh želijo?

V prvi vrsti se je do prižiganja lučk jasno izrekel trenutni župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič. Pravi, da zdaj ni čas, ko bi se lahko igral populista. Zato bo seveda lučke pustil prižgane. Meni, da mora v temačnih časih ljudem dati svetlobo in upanje - kar pa ga seveda ne dela populista. Dodaja, da obstajajo možnosti varčevalnih ukrepov, a da se bo lučke ohranjalo do zadnjega. Kdo sploh potrebuje javno razsvetljavo v Tivoliju. Jankovič ocenjuje, da naj bi novoletna osvetlitev občino stala okoli 3 tisoč evrov, kar pa se zdi celo tako dobra ponudba, da naj bi se lučke prižgale že konec novembra. Podobno v Kopru ne nameravajo manjšati obsega okrasitve, ki jo že postavlja Javna razsvetljava Ljubljana.

Temu mnenju se pridružujejo tudi na Ptuju, kjer svojo odločitev upravičujejo z uporabo LED svetilk, ki naj bi bile tako električno varčne, da je zares vseeno, če jih dodajo še tisoč. Podobne sentimente lahko opazimo v Murski Soboti, kjer pa bodo varčni vsaj pri datumu prižiga - ta se bo zgodil v zgodnjem decembru, ko se lahko vsaj skušamo pretvarjati, da je ta čas že prazničen. Maribor bo krasil, a naj bi tako kot Murska Sobota zamaknil datum prižiga. A počakajmo na volitve.

Spet drugi trdijo, da so trajnostno naravnani, zato bodo količino lučk zmanjšali. Celje se želi osredotočiti predvsem na tako imenovano dnevno okrasitev, za katero lahko predvidevamo bleščičaste plastične vence in celo živa drevesa. Od kod ta pridejo in kam gredo po končanih praznikih, ni znano. V Celju trdijo, da bodo svetleče elemente menjali z nesvetlečimi. Okrasitev je potemtakem trajnostna, ker poraba energije ni direktno vidna. A vseeno bodo lučke tudi v Celju obdržali na “najpomembnejših” mestih, kjer trajnostnost izgubi bitko proti estetiki kiča.

Edini, ki so se do sedaj izrekli proti lučkam, so v občini Domžale, kjer bo osvetljeno le drevo na glavnem trgu. Torej, popravek: uporabo lučk bodo najbolj omejile Domžale, a to ne pomeni, da jih ne bodo imele.

Bolj pomembno je morda vprašanje, ali je prižig lučk nekaj, kar je za decembrsko rajanje sploh potrebno in ali so si ljudje pripravljeni od ust odtrgati "svetlobo in upanje". Ob tem se lahko opiramo na več medijev, ki so za silo izvedli majhne anketne vprašalnike: videti je, da se večini ljudi zdi smiselno, da se varčuje na rečeh, ki jih ne potrebujemo zares. Temu se pridružujejo tudi komentarji pod objavami, ki so, razen komentarjev verskih fanatikov, večinoma opredeljeni za ugašanje ali vsaj omejevanje novoletne razsvetljave. Videti je tudi, da je edina demografika, ki so ji lučke res pomembne, turisti.

Ko je kriza, je kriza za vse. Razen za pogojno umetniške svetlobne inštalacije, ki nam dajejo upanje, da bomo kmalu spet pri babici in dobro jedli, če bomo le prišli na polnočko.

Ob 8. uri

Libanonsko predsedstvo je na družbenih omrežjih oznanilo, da bo naslednji teden postopoma pričelo z vračanjem sirskih beguncev v njihovo matično državo. Libanon ima na prebivalca najvišje število beguncev - kar milijon in pol naj bi jih prihajalo iz sosednje Sirije. Vračanje se pričenja, čeprav komisija Združenih narodov Sirije še ni opredelila kot varne države. Libanon trdi, da se nikogar ne bo razseljevalo proti njegovi volji in da bo vračanje delovalo striktno na prostovoljni bazi. Ob tem Komite Združenih narodov za človekove pravice ne bo vključen v proces, saj se organizacija in Libanon ne strinjata o stanju, v katerega se bodo ljudje vrnili. Na mesec naj bi se vrnilo okoli 15 tisoč ljudi.

Perujski tožilci so predsednika države Pedra Castilla obtožili vodenja koruptivne organizacije znotraj državnih organov. Castillo je po enem letu opravljanja funkcije preživel že dve nezaupnici, trenutno pa je pod drobnogledom petih ločenih preiskav. Perujski predsednik ima imuniteto pred pregonom, vseeno pa so njegova dejanja lahko preiskana. Tožilci so proti predsedniku vložili ustavno obtožbo, ki pa omogoča, da se sodni postopek proti predsedniku izvede kar znotraj kongresa. V povezavi s preiskovanjem obtožb o korupciji je bilo pridržanih pet Castillovih zaveznikov, preiskanih pa je bilo tudi več hiš družinskih članov in političnih podpornikov. Castillo obtožbe zanika, oklical jih je celo za vojaški udar. Peru ima eno najvišjih stopenj menjave vodstva - od leta 2016 se je zvrstilo kar pet predsednikov države.

Ob 9. uri

Iranske oblasti so vložile tožbe proti več kot sto protestnikom, ki so se udeležili demonstracij zaradi smrti Mahse Amini, ki je umrla v priporu moralne policije. Protestniki so večinoma obtoženi napadov na javno in zasebno lastnino, organizacije nezakonitih zbiranj in sejanja nasilja. Z namenom omejevanja protestov, ki trajajo že slab mesec dni, je država omejila tudi dostop do interneta in aplikacij, kot je WhatsApp. Te naj bi bile namenjene širjenju informacij o nezakonitih zbiranjih in spodbujanju k uporu. Nekaj deset ljudi je umrlo, vseeno pa se protesti nadaljujejo, pojavljajo se tudi nove oblike protestiranja, denimo grafiti.

Slovenska vlada in Sindikat zdravstva in socialnega dela še niso prišli do dogovora o prerazporeditvi plačnih razredov. Gre predvsem za plače strežnic, medicinskih sester in tehnikov. Lanske rešitve po besedah sindikata niso odpravile anomalij, hkrati pa se je večini zaposlenih plača dvignila le za en ali dva razreda.

Naznanjen je bil tud predlog sprememb državnega proračuna za leto 2023, ki zdravstvu namenja kar 400 milijonov evrov več. Teh 400 milijonov naj bi bilo namenjenih predvsem krajšanju čakalnih vrst, investicijam v zdravstvo, digitalizaciji in obvladovanju epidemije novega koronavirusa.

Vir slike