Evropska unija

Drugi petkov Britoff namenjamo dogajanju v Evropski uniji, kjer ta teden ni bilo dolgčas. Glavna obsesija Bruslja je seveda brexit. Ta je prestavljen za vsaj dva tedna. Potem ko je britanski parlament pred enim tednom izglasoval preložitev izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, se je pojavilo vprašanje, do kdaj naj bo brexit odložen. V Bruslju so kmalu povedali, da bi odlog brexita na čas po 1. juliju pomenil velike težave za Unijo. Takrat se namreč začne sklic Evropskega parlamenta v novi sestavi. Če v njem ne bi bilo poslancev iz Združenega kraljestva, bi bil parlament neoperativen. Na Otoku bi zato morale potekati evropske volitve, kar pa je za britansko premierko Thereso May nesprejemljivo. Zato je v sredo na Bruselj naslovila prošnjo, da naj se brexit odloži do 30. junija.

Vprašanje datuma brexita je bilo nato včeraj tema posebnega vrha voditeljev Evropske unije. Rezultat tega srečanja je bil ponoven poraz za britansko premierko. Evropska stran je pristala zgolj na odložitev brexita za dva tedna. Kot je povedal neimenovani diplomat, je 12. april novi 29. marec, kar je bil datum brexita po prvotni časovnici. Če britanski parlament naslednji teden vendarle potrdi sporazum o izstopu Združenega kraljestva iz evropske povezave, ki je bil dogovorjen na pogajanjih, zaključenih konec lanskega leta, bo brexit odložen še malce dlje, in sicer do 22. maja, kar je en dan pred evropskimi volitvami. Dodatni čas naj bi bil namenjen sprejemu zakonodaje, potrebne za izstop. Če glasovanje o dogovorjenem brexitu naslednji teden ponovno spodleti, bo  morala vlada v Londonu predlagati, kako naprej. Če v Bruslju kdo ve, kakšen naj bi bil ta predlog, o tem ni govoril z novinarji.

Prva ovira na tej poti bodo arhaična pravila britanskega parlamenta iz sedemnajstega stoletja, ki pravijo, da parlament ne sme večkrat glasovati o isti zakonodaji. Pri drugem glasovanju je Theresa May uspela prepričati predsednika parlamenta Johna Bercowa, da so dodatki k sporazumu tako pomembni, da se je glasovanje štelo kot glasovanje o povsem novi zakonodaji. Bercow je ta teden izrazil stališče, da bi še eno glasovanje o brexitu pomenilo kršitev pravil parlamenta. Pred ponovnim glasovanjem bo tako potrebne še nekaj proceduralne čarovnije.

Tudi srečanje Evropske ljudske stranke v sredo ni potekalo v bolj prijateljskem vzdušju. Tema srečanja je bilo članstvo stranke madžarskega premiera Fidesz v Evropski ljudski stranki. Delegati so odločili, da naj se Fideszu zamrzne članstvo v EPP. Fidesz se do nadaljnjega ne bo udeleževal nobenega sestanka EPP, ne bo imel glasovalne pravice pri odločitvah znotraj EPP in ne bo mogel predlagati svojih kandidatov za funkcije v stranki. Hkrati bo oblikovan tričlanski odbor, ki bo presojal, kdaj in ali bo Viktor Orban prestal čakanje v strasbourško-bruseljskih vicah. Kazen v teh sestavljajo odstranitev vseh plakatov, usmerjenih proti predsedniku komisije Jeanu-Claudu Junckerju, opravičilo in priznanje, da je kampanja proti Evropi povzročila veliko politično škodo, ter konec pravnih bojev s Srednjeevropsko univerzo v Budimpešti, ki jo financira ameriški milijarder George Soros.

Izključitev Fidesza je bila hkrati tudi priložnost za postrojitev vrst v EPP pred prihajajočimi evropskimi volitvami in priložnost za njenega spitzenkandidata Manfreda Webra, da pokaže, ali lahko vodi stranko.

Proti spitzenkandidatom pa so liberalci. Njihovo stranko ALDE bo namesto tega vodila Ekipa Evropa. Bojna konica te ekipe bo evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. V ekipi bo na položaju desnega boka tudi slovenska komisarka Violeta Bulc. Vestager velja za najbolj prepoznaven obraz komisije poleg predsednika Junckerja, ta teden pa je svoj življenjepis okrepila še z eno protimonopolno kaznijo za ameriško spletno podjetje Google. Slednje si je kazen v višini 1,5 milijarde evrov prislužilo zaradi zlorabe tržnega položaja, ko je spletne strani, ki prejemajo prihodek od oglaševalskega prostora, ki ga za njih trži Google, sililo v uporabo svoje storitve AdSense.   

Na monopole pa ni imuna niti ribiška industrija in tudi njo je dočakala dolga roka bruseljske pravice. Vsaj dokler je problem v pravilih prostega trga. Preiskovalci, ki jih je poslala Evropska komisija, so opravili preglede v pisarnah podjetij, ki se ukvarjajo z gojenjem lososov na Škotskem in Nizozemskem. Tarča preiskave je kartel norveških podjetij, a ker država ni članica Evropske unije, se je morala Komisija zadovoljiti z nabiranjem informacij v državah članicah. Norveška podjetja sicer obvladujejo skoraj 90 odstotkov trga gojenih lososov v Evropi. Kakšna kazen bo doletela oranžno-rožnato mafijo v Oslu, bo odločila naslednja komisija.

Novice

Ameriški predsednik Donald Trump je s tvitom sporočil, da bodo Združene države priznale Golansko planoto kot del Izraela. Planoto Golan je Izrael zavzel med šestdnevno vojno leta ‘67, od takrat pa je jabolko spora med Izraelom in Sirijo. Izrael se ni nikoli umaknil z zahodnega dela Golanske planote, ki se pne nad Galilejskim jezerom, leta ‘81 pa je bila v knesetu sprejeta zakonodaja, ki je območje pripojila Izraelu, česar OZN ne priznava in je glede tega sprejel tudi posebno resolucijo. Razen ZDA nobena druga država ne priznava izraelske suverenosti nad Golansko planoto.

Bivši brazilski predsednik Michel Temer je bil aretiran v okviru obširne preiskave korupcije, znane pod imenom  Lava Jato ali Avtopralnica. Proti Temerju teče deset postopkov, ki ga bremenijo korupcije, pranja denarja in vodenja kriminalne združbe.

V Bruslju se je zaključil poseben vrh voditeljev Evropske unije, ki so govorili o določitvi datuma za izstop Združenega kraljestva iz Unije, ki bi se moral zgoditi čez en teden. V nasprotju z željami britanske premierke Therese May so brexit prestavili zgolj za dva tedna oziroma do 22. maja, če ji naslednji teden uspe v domačem parlamentu dobiti podporo sporazumu, o katerem so se dogovorili konec lanskega leta.