Današnji nabor novic začenjamo v vzhodni Aziji, natančneje v Mjanmaru, kjer so v zgodnjih jutranjih urah izbruhnili spopadi med državnimi varnostnimi silami in borci Arakanske Rohindžje vojske odrešenja (v nadaljevanju ARSA) v zvezni državi Rakhine. Napad okoli 150ih borcev Rohinške manjšine na več kot 25 policijskih postaj in vojaškega oporišča so varnostne sile odbile, obe strani pa sta v spopadih utrpeli izgube. ARSA je v sporočilu medijem, v katerem je prevzela odgovornost za napade, Mjanmarske varnostne sile obtožila vojnih zločinov in načrtnega stradanja civilnega prebivalstva ter napovedala nadaljne napade. O zatiranju rohinjške manjšine je na isti dan spregovoril tudi bivši generalni sekretar združenih narodov Kofi Annan, ko je pozval Mjanmarske oblasti da umaknejo omejitve gibanja in pridobitve državljanstva za Rohinje. Napetosti naraščajo od lanskega Oktobra, ko so ob podobnem incidentu vladne sile izvedle protiteroristično operacijo v regiji, zaradi katere je moralo domove zapustiti okoli 80.000 ljudi.

Novinarji ruske zasebne medijske hiše Dozhd so odkrili povezave med bivšim generalnim direktorjem ruskega državnega naftnega podjetja Rosneft, Eduardom Khudainatovom in ruskim kriminalnim podzemljem. Povezavo naj bi potrjevalo podjetje Fort, vpleteno v omrežje ciperskih podjetij, v katerem si Khudainatov lasti večinski, 62 odstotni delež. Po trditvah Dozhda naj bi si preostali delež lastilo podjetje pod nadzorom Tambovske mafije iz Sant Petersburga, ki ima zgodovino vpletanja v rusko naftno industrijo. Rosneft je pod medijskim drobnogled v zadnjih mesecih že pristal zaradi informacije, da naj bi v upravni odbor podjetja prišel bivši nemški kancler Gerhard Schroder

V Turčiji je Republikanska ljudska stranka, največja članica opozicije, v zahodni provinci Çanakkale otvorila “kongres pravice”, na katerem bodo razpravljali o stanju pravne države od poskusa državnega udara julija lani. Dogodek, ki je bil pripravljen v izrazito spravnem duhu, ob poudarjanju pomembnosti narodne enotnosti v časih krize, naj bi ciljal k poenotenju Erdoganove “konstruktivne” opozicije, ki obenem obsoja obsežne kadrovske čistke in aretacije ljudi v mesecih po poskusu državnega udara, a na dogodek denimo ni povabila predstavnikov druge največje opozicijske kurdske stranke HDP, niti tekom razprave ni naslovila dejstva, da je več kot 10 HDPjevih poslancev že skoraj eno leto zaprtih zaradi suma sodelovanja s terorističnimi organizacijami.