Ob sedmi

Dobro jutro. Špansko ustavno sodišče je načelo, po katerem naj bi imeli Katalonci značaj politično in pravno suverenega subjekta, označilo za nično in neustavno. Kot je bilo pričakovati, je razsodilo, da je referendum o neodvisnosti, ki ga želijo v Kataloniji izvesti 9. novembra, v nasprotju z ustavo. Zadnja leta se v Kataloniji krepi nacionalizem, svoje je dodala še ekonomska kriza.

Regija, ki je bila eden od gospodarskih motorjev Španije, je postala ena najbolj zadolženih v državi. Katalonska nacionalistična vlada Madridu očita, da ni pravično razdelil premoženja in zahteva večjo davčno avtonomijo. Je pa špansko ustavno sodišče Kataloncem priznalo pravico do odločitve, a v skladu s špansko ustavo, po kateri regija ne more enostransko razpisati referenduma o samoodločbi, s katerim bi odločala o svoji vključenosti v Španijo. O tem naj bi španski parlament razpravljal 8. aprila.

Medtem na Krimu ruske enote že nadzorujejo praktično vsa ukrajinska vojaška oporišča. Tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva je med drugim sporočil tudi, da so ruske sile napadle še zadnjo vojaško ladjo pod ukrajinsko zastavo. Gre za eno od vojaških ladij, ki so jih ruske enote blokirale v jezeru Donuzlav na zahodni obali Krima. Na vhodu v jezero so razstrelile tri svoje ladje in s tem ukrajinskim ladjam zaprle dostop do Črnega morja. Ukrajinska vlada je že v ponedeljek odredila umik vojske s Krima, ki si ga je po izvedbi referenduma priključila Rusija. 

Ob osmi

Ja ja, bližajo se volitve v Evropski parlament in imenovanja na ostala ključna mesta evrospkih institucij. Desnosredinski kandidat za mesto predsednika Evropske komisije, Jean Claude Juncker, je izjavil, da se zavzema za minimalne plače v vseh članicah evropske družine. Vrednost te izjave lahko ocenimo na podlagi tega, da je dodal, da pa Evropska unija ne bi smela določiti višine le-te. V vlogi velikonočnega zajca je v košarico populizmov dodal še, da se na ravni Evropske unije zavzema za uvedbo minimalnih pravil na področju delovnega prava in varstva pri delu. Seveda Juncker ni pozabil omeniti niti tega, kako zagrizen borec proti revščini bo. 

Ostajamo na ravni evropske politike. Po šestih letih pogajanj so ministri Evropske unije tudi uradno odobrili novo direktivo na področju obdavčitve prihrankov. S 1. januarjem 2016 bodo tako države članice dolžne samodejno sporočati podatke o prihrankih posameznikov, na podlagi katerih bodo lahko pobrali oziroma obdavčili pozitivne obresti. Vse pa dobronamerno, seveda, z razlago, da bodo s tem zatrli utaje davkov. Obdavčeni bodo tudi prihranki oziroma obresti pri življenskih zavarovanjih in investicijskih skladih.       

Ob deveti

V Venezueli so včeraj aretirali tri generale zračnih sil, ker naj bi domnevno načrtovali državni udar proti predsedniku Nicolasu Maduri. Maduro je na srečanju z južnoameriškimi zunanjimi ministri dejal, da so bili aretirani generali v neposrednem stiku z opozicijskimi politiki in so poskušali zračne sile dvigniti proti legitimno izvoljeni vladi. V mestu San Cristobal, kjer so se začeli zadnji protivladni protesti, pa so na leto dni zapora obsodili tamkajšnjega župana Daniela Ceballosa, ker ni preprečil nasilja in blokade ulic. Ulični protivladni protesti sicer trajajo že več kot šest tednov in so terjali najmanj 34 smrtnih žrtev. Maduro je namignil, da je ta teden odločilen.

Nadaljujmo v Bosni in Hercegovini, kjer se še vedno odvijajo tako protesti kot plenumi ter delovne skupine. V Mostarju so med manjšim mirnim protestom aretirali enega najvidnejših likov mostarskih protestov, Muharema Hindića - Mušico. Čeprav gre v primeru Mušice za osebo, ki je, ne le z besedami, ampak tudi dejanji, protestnike odvračala od nasilnih dejanj, je ministrstvo za notranje zadeve aretacijo upravičilo na podlagi domnevnega kršenja zakona o javnem zbiranju. Okoli 40 Mostarčanov se je namreč s transparenti odpravilo na protestni shod tudi skozi predele mesta, kjer so zaradi nedavnega vandalizma dela protestnikov le-te prepovedali. Pri aretaciji naj bi prekoračili pooblastila in z njim tudi fizično obračunali.

                 NA SLIKI: Muharem Hindić - Mušica med protestom v Mostarju.

Ni prvič, da so Muharema Hindića – Mušico utišali in ni prvič, da so se nadenj spravili z batinami. Da ne gre za slučaj ali naključje, verjame tudi večina Mostarčanov. Menijo, da gre za policijske provokacije na mirne demonstracije. Njegov odvetnik pa verjame, da bodo zoper njega sprožili nek kazenski postopek, da ga bodo lahko v zaporu zadrževali, vse dokler socialni bunt v Bosni ne potihne ter dokler modrice na njegovem telesu ne zbledijo. Za protest pa so se v Mostarju odločili zaradi še ene ignorantske poteze kantonalne vlade. Kljub obljubi, da bodo udeležence Plenuma Mostar politiki sprejeli v Skupščini Hercegovsko-Neretvanskega kantona, tam ni bilo nikogar.     

Ob deseti

V prejšnjem Britoffu smo poročali o nasilnih metodah mostarskih represivnih organov, ko so s policijskim kordonom preprečili mirni protestni shod in med tem tudi pred očmi protestnikov pretepli in aretirali Muharema Hindića – Mušico. Zanimiva informacija, ki smo jo pridobili, je, da naj bi več policistov, ki so preprečili mirni shod, bilo oblečenih v uniforme, ki so spominjale na vojaške iz devedesetih. Da bodo podobne akcije izvale reakcije, sploh zaradi trenutnih razmer v Bosni, je bilo pričakovati. Plenum Sarajevo je že pozval vse državljane Bosne in Hercegovine, da v podporo Mostarju danes ob 12-ih napolnijo ulice in trge svojih mest ter da še naprej vsakodnevno zahtevajo spremembe, spoštovanje in pravičnost.

Pa dodajmo še to. Ko so Muharema Hindića enkrat aretirali in več ur zasliševali, se je vsak njegov odgovor glasil, navajamo: "Mladi vam bodo odgovorili na vse." Tudi protestirati naj bi po njegovih besedah začel zaradi dveh ranljivih družbenih skupin, ki naj bi v teh časih potegnili najkrajšo. Mlade in ženske je Hindić vseskozi pozival k protestom, ker verjame v njihovo moč in principe konstruktivnega nenasilnega odpora. Lastnosti, ki so blizu oziroma neločljive ravno s tema dvema skupinama prebivalstva.

Končujemo doma. Nekdanja ministrica za zdravje Alenke Trop Skaza je na čelu zdravstvenega resorja zdržala vsega mesec dni. Kot je dejala, zaradi pritiskov medijev in pritiskov lobijev. Razloge bi lahko iskali tudi drugje. Njej mož je namreč posloval tudi z zdravstvenim sistemom, medtem ko je sama posredno služila oziroma lobirala ali spodbujala prodajo, kot se to ušesom bolj prijetno sliši, farmacevtskih gigantov, kot sta Glaxo Smith Kline in Pfizer. Sedaj, ko je "enomesečnica" odstopila, se bosta z možem lahko zopet povsem posvetila starim poslom, saj naj bi bilo to med tem enomesečnim izletom na zdravstveni resor zaradi navzkrižja interesov prekinjeno.