Naddržavljani

Naddržavljani

Aktualno-politična novica
27. 2. 2017 - 10.05
 / BritOFF

1005

Neuradni list je tematski BritOFF, v katerem vsak ponedeljek ob 10-ih zjutraj preučujemo nevidni svet predlogov zakonov in uredb, sodnih odločitev in tako naprej. Tokrat nekaj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki ga je Združena levica vložila v petek 24. februarja 2017.

Že dolgo pred trenutnim valom beguncev in migrantov je Slovenija imela osovraženo manjšino: Rome, ki so med lokalnim prebivalstvom bolje poznani kot Cigani. Če gre večinsko mnenje ljudstva razbirati iz spletnih komentarjev pod novicami o avtohtoni manjšini, je Cigan bitje temnejše polti, ki v Republiki Sloveniji uživa privilegiran status. Poznajo le pravice, dolžnosti ne. Priključkov in davkov ne plačujejo, zemljo okupirajo ilegalno in si tam gradijo nepremičnine. Vozijo avte, za katere nimajo niti izpita niti registracije. Če jih damo preveč skupaj, se združujejo v nasilne skupine in terorizirajo večinsko prebivalstvo. So oboroženi, ukvarjajo se s kriminalom in kradejo žlebove. Na vse skupaj pa policija zamiži na obe očesi. So naddržavljani in jih je vse več.

V Združeni levici nasprotno menijo, da veliko število Romov še vedno živi na robu družbe ter so zaradi neustreznih bivalnih pogojev in slabe izobrazbe ujeti v krog revščine. Zato so s podporo Foruma romskih svetnikov, Zveze Romov za Dolenjsko, Zveze za razvoj Romske skupnosti Bele krajine in mestnih Romov vložili predlog zakona, ki bi posodobil po njihovi oceni zastarelo zakonodajo in s tem izboljšal položaj romske manjšine.

Predlagatelji s prvopodpisanim Matjažem Hanžkom na čelu poudarjajo štiri ključne ukrepe, in sicer je prvi dvakratnik povprečnine za vsakega pripadnika romske skupnosti, ki bi zagotovil razvoj vsaj osnovne infrastrukture v vseh romskih naseljih. Drugi ukrep je moratorij na prodajo zemljišč na katerih živijo Romi, do katere bi lahko prišlo le s soglasjem Urada za narodnosti in z ustreznim načrtom selitve prebivalcev. Tretji ukrep so neposredne volitve za člane Romskega sveta, ki je glavni sogovornik vlade pri reševanju romske problematike. Kot zadnji ukrep pa navajajo večjo vlogo državnih kulturnih in razvojnih institucij, predvsem Javnega sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja ter Javnega sklada za kulturo.

Predlagatelji priznavajo, da je glavna težava aktualnega zakona njegovo neizvajanje v praksi, za kar krivijo občine. Da nov predlog ne bi doživel enake usode, je dodano določilo, da v kolikor občine ne bi izpolnjevale svojih obveznosti, se jim odvzame dodatna sredstva, skrb za Rome pa prevzame država. Če bodo predlagatelji uspešni, lahko nov zakon začne veljati 1. januarja 2019.

 

0805

Trem javnim univerzam v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, ter eni zasebni v Novi Gorici, se je pridružila še peta akreditirana slovenska univerza. Tako imenovana Nova univerza je prav tako zasebna univerza in prav tako locirana v Novi Gorici. Sestavljajo jo Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za državne in evropske študije ter nova Fakulteta za slovenske in mednarodne študije. Dekan slednje in rektor Nove univerze bo nekdanji minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, ki je izrazil prepričanje v “zakulisne igrice” proti zasebni univerzi, za kar krivi staro socialistično miselnost, da morajo vse šole biti javne.

Maroški kralj Mohamed VI je po telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniem Guterresom napovedal enostranski umik vojske iz tamponske cone ZN blizu meje med Mavretanijo in Zahodno Saharo. Enote so tam prisotne od avgusta lani, ko je Maroko poskusil z gradnjo ceste v tamponski coni in se s tem enotam Polisario fronte približal na nekaj sto metrov. Polisario fronta, ki se bori za neodvisnost Zahodne Sahare, nadzoruje približno 20 odstotkov ozemlja nekdanje španske kolonije. Združeni narodi so tam prisotni od leta 1991 dalje z nalogo, da poskrbijo za spoštovanje premirja in organizacijo referenduma o neodvisnosti, ki ga tudi več kot četrt stoletja kasneje ni na vidiku.

Na ulicah Zagreba je potekala parada nacionalističnega ponosa. Slabih sto posameznikov, oblečenih v črno, je po glasbeni povorki po centru hrvaške prestolnice na osrednjem Trgu Bana Jelačića izvedla prisego domovini. Tekom parade so udeleženci vzklikali ustaški slogan “Za dom spremni”, poleg zastave fašistične  Neodvisne države Hrvaške iz časa druge svetovne vojne pa sta na čelu kolone plapolali še zastavi ksenofobne nemške Nacionaldemokratske stranke in Združenih držav Amerike, in sicer v znak podpore novemu predsedniku Donaldu Trumpu.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness