Na protestu v Istanbulu se je v nedeljo zbralo več kot 10.000 ljudi, ki so zahtevali sekularno in demokratično izobraževanje. Glavni pobudniki so bile različne organizacije, ki združujejo manjšinske Alavite, saj njihovi verski objekti v Turčiji še vedno niso priznani. Poleg tega je vladajoča stranka AKP v osnovne šole uvedla tudi obvezen predmet “Kultura religije in znanje o morali”, ki promovira sunitski islam, čeprav ima Turčija dolgo zgodovino sekularizma. Zaradi tega in splošnega nasprotovanja vladi se je protestu pridružilo tudi več komunističnih in levičarskih skupin. Zaradi zgoraj navedenih razlogov se sicer čez štiri dni obeta tudi enodnevni bojkot srednješolskih predavanj po vsej državi.

V spopadih s policijo in kaosu, ki je sledil, je bilo pred nogometno tekmo v egiptovskem Kairu ubitih več kot 40 ljudi. Večina je umrla zaradi zadušitve v stampedu, ki sta ga povzročila posredovanje policije in uporaba solzilca. Policija pravi, da je do posredovanja prišlo, ker so na stadion želeli navijači brez vstopnic, ti pa trdijo, da je policija odprla zgolj en vhod, kar je povzročilo prerivanje in policiji dalo razlog za uporabo sile. Dogajanje na egiptovskih stadionih ima sicer tudi politično zogdovino, saj so navijaške skupine odigrale pomembno vlogo pri padcu Mubarakovega režima, vse od takrat pa je policija do navijačev še bolj groba in nepopustljiva. Po dogodku so oblasti do nadaljnjega prepovedale vse nogometne tekme.

Novi grški premier Aleksis Cipras je opravil svoj prvi nagovor novoizvoljenega parlamenta. Poudaril je, da so prioriteta njegove vlade obubožani in brezposelni Grki, ne pa dolžniki. Tako njegova vlada ne namerava zaprositi za podaljšanje programa finančne pomoči, ki se je po njegovih besedah izkazal za škodljivega. Ob tem je tudi povedal, da se je prejšnja vlada pod vodstvom stranke Nova demokracija ob zadnjem podaljšanju programa kljub ponujenemu polletnemu odlogu odločila za le dva meseca in s tem namenoma spravila novo vlado v položaj, ko se mora s tem ukvarjati že v prvih tednih. Cipras je sicer napovedal tudi varčevanje, vendar predvsem pri vladnem voznem parku.

V ZDA že od prejšnje sobote stavka 4.000 delavcev, zaposlenih na naftnih rafinerijah. Stavkajoči so združeni v sindikatu United Steelworkers Union, čez vikend pa se jim je pridružilo še 1.440 delavcev dveh drugih rafinerij v zveznih državah Ohio in Indiana. Gre za prvo nacionalno stavko delavcev na naftnih rafinerijah od leta 1980, ki s sedaj pridruženimi vključuje že 11 rafinerij s stavkajočimi, kar predstavlja že okrog 13 odstotkov zmožnosti ZDA za predelovanje nafte. Vsa pogajanja s podjetjem Shell, ki v pogovorih zastopa tudi interese drugih lastnikov rafinerij, so se prejšnji teden slabo končala. O tokratni stavki, zahtevah delavcev in spremembah, s katerimi se soočajo na delovnem mestu v zadnjih letih, smo govorili z Waynom Ranickom iz United Steelworkers Union.

Intervju se nahaja v posnetku.