1005

Še drugič dobro jutro s strani ekipe aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Poslušate Neuradni list, v katerem obravnavamo predloge zakonov, uredb, pravilnikov, sodno prakso in tako dalje. Tokrat o noveli Zakona o inšpekciji dela, krajše ZID.

Z zadnjim osnutkom novele ZID so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razočarali tako delavce kot delodajalce. Slednje je med drugim najbolj zmotila novost o dodatni širitvi pooblastil inšpektorjev, ki bi lahko ob neizplačevanju plač izdali prepoved delovanja. "Najlažje je pobrati od tistih, ki še ustvarjajo in delajo,” je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh.

Kot že rečeno, je bil v veliki meri odziv negativen tudi s strani sindikatov. Sindikat Mladi plus, društvo Delavska svetovalnica, društvo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja ter Sindikat novinarjev Slovenije so tako prejšnji teden objavili serijo lastnih predlaganih ukrepov, ki bi jim po njihovem mnenju moralo slediti ministrstvo. V nasprotju s prepričanjem generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Milića, ki pravi, da s "povečano navidezno zaščito zaposlenih" izgubljata obe strani.

Prva točka pravi, da je delavec, za katerega inšpekcija ugotovi obstoj delovnega razmerja, zaposlen in da mu zaradi tega inšpekcijsko ugotovljenega pravnega dejstva pripadajo vse pravice po Zakonu o delovnih razmerjih. Delodajalec lahko nepravilnost odpravi edino tako, da mu izstavi ustrezno pisno pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza vsebini ugotovljenega delovnega razmerja, kar je sicer predvideno v obstoječem osnutku.

Na področju postopka pri sindikatih poudarjajo potrebo, da je delavec stranka v postopku, kar ga varuje pred praksami izključujočih obravnav.

Sindikati predlagajo tudi izrazitejše zvišanje glob, kot je predvideno v osnutku ministrstva: globe za kršitelje bi morale, da bi imele odvračalni učinek, ustrezati finančnim koristim iz kršitev. Na drugi strani razmerja pa zahtevajo, da prikrito zaposleni ne smejo biti sami tarča sankcij. Trenutni predlogi sprememb delovnopravne zakonodaje vključujejo možnost sankcij za zaposlenega, kar pri sindikatih vidijo kot korak v napačno smer, saj so prepričani, da je primarna odgovornost za spoštovanje zakonodaje na strani delodajalca, saj je ta tisti, ki delo razpisuje in tudi postavlja pogoje.

Odgovornost delodajalca pa se začne že z oglasom za delo, zato pri sindikatih predlagajo zakonsko prepoved tako imenovanega nedovoljenega oglaševanja dela in zakonsko definicijo, kaj mora objava prostega delovnega mesta vsebovati. Inšpektorat bi moral spremljati oglase in preučevati, ali so oglasi za delo primerni ali ne. Za vse to je seveda predvidena tudi finančna injekcija za Inšpektorat.

Vse to, da bi podjetnikom otežili delo, kot bi rekel predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut.

0805

Hrvaška policija je začasno opustila sistematični nadzor na mejah, ki je z evropsko uredbo začel veljati v petek. Uredba je določala obvezno preverjanje in registracijo dokumentov vsakogar, ki prečka schengensko mejo. Zaradi povečanja obsega dela policistov je na hrvaško-slovenskih mejnih prehodih prihajalo do večurnih zastojev. Hrvaška policija bo ukrep tako začasno izvajala le za neevropske državljane, kot je bilo to določeno pred spremembo evropske zakonodaje. Slovenija je zaradi zastojev omilila izvajanje ukrepov, ki jih določa uredba. Predsednik vlade Miro Cerar in hrvaški premier Andrej Plenković bosta glede neustreznosti ukrepov obvestila Evropsko komisijo.

V Budimpešti so včeraj protestniki nasprotovali novemu zakonu o visokem šolstvu, ki ga je madžarska vlada sprejela v torek in uvaja stroge omejitve za tuje univerze. Na protestu se je po podatkih organizatorjev zbralo med 60 in 70 tisoč ljudi. Novi zakon o visokem šolstvu je sprejela desna vlada Viktorja Orbana, predvsem z namenom onemogočiti delovanje univerze CEU, Srednjeevropske univerze, ki jo financira George Soros, na Madžarskem rojeni ameriški milijarder. Z novim zakonom tuje univerze, ki niso z območja Evropske unije, ne bodo več mogle podeljevati madžarskih diplom brez dogovora med državama.

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost H.R. McMaster, državni sekretar Rex Tillerson in ameriška veleposlanica v Združenih narodih Nikki Haley so potrdili, da je nova prioriteta ZDA v Siriji tudi odstranitev sirskega predsednika Bašarja al Asada. Sprememba v ameriškem odnosu do Asada se je zgodila v petek, ko so ZDA napadle sirsko zračno bazo, domnevno zaradi Asadove uporabe kemičnega orožja v Idlibu. Ameriški državniki so dejali, da se bodo poleg Asadovega režima sicer še naprej ukvarjali z eliminacijo Islamske države in pa da pričakujejo aktivno sodelovanje svetovne skupnosti. Mcmaster in Tillerson sta kot nekompetentno izpostavila predvsem Rusijo, ki Asadu dovoljuje uporabo in hrambo kemičnih orožij.