ob 10:05

Dobro jutro, poslušate tehnobritoff, ki je danes začinjen s pravnimi cakami. Z nami je spet avstrijski pravnik Max Schrems, živa legenda, ki je zaslovel s tem, da je prvi od socialnega omrežja Facebook na podlagi evropske zakonodaje o zasebnosti zahteval podatke, ki jih Facebook hrani o njem. V korporaciji takih zahtevkov niso bili vajeni, zato so mu poslali vse podatke, ki so jih hranili o njem, kar pa je bilo precej več, kot je v skladu z zakonodajo EU.

V tožbi Maxa Schremsa proti Facebooku je svoje mnenje podal pravobranilec Sodišča Evropske unije Michal Bobek. Sodišče EU odloča, če Max Schrems sploh lahko na dunajskem sodišču vloži kolektivno tožbo proti Facebooku. Sodniki sicer presodijo po lastni presoji, a praksa je pokazala, da se njihova odločitev v večini primerov sklada z mnenjem, ki ga v zaključku postopka poda pravobranilec.

Za vložitev kolektivne tožbe mora sodišče najprej presojati, ali ima tožnik status potrošnika. Facebook je temu nasprotoval, saj je Schrems na svojem profilu med drugim objavljal strokovne podatke, posnetke svojih predavanj in debat ter predstavljal knjige. Tako naj bi bila njegova uporaba Facebooka profesionalna. Facebookova irska podružnica je še trdila, da kolektivne tožbe ne morejo potekati izven jurisdikcije, ki ji je zavezano podjetje.

Bobekova rešitev je skoraj salomonska. Schremsu je pritrdil v tem, da je potrošnik, Facebooku pa v tem, da kolektivna tožba ne bo mogoča, še posebej ne na Dunaju. Schremsu se je sicer v poskusu tožbe pridružilo še sedem Facebookovih strank iz Avstrije, Nemčije in Indije. Če bi bila skupinska tožba vendarle sprejeta, bi se moral Facebook zagovarjati zaradi posredovanja osebnih podatkov drugim institucijam, predvsem obveščevalnim, brez privolitve strank. Spomnimo, da je zaradi tožbe Maxa Schremsa že bil razveljavljen mednarodni sporazum o izmenjavi osebnih podatkov Varni pristan.

In ko smo že pri Facebooku, lahko dodamo še, da na platformi preizkušajo zelo sumljiv način boja proti maščevalni pornografiji. To je objava zasebnih amaterskih porničev, ki jih pari posnamejo sami, nato pa razočaran, jezen ali ljubosumen partner te posnetke javno objavi. Predlagana rešitev s strani Facebooka se glasi nekako takole: »Še preden vaše posnetke pri nas objavi kdo drug, jih na posebno podstran naložite sami, nato pa bo Facebook poskrbel, da se na platformi ne bodo več prikazovali.« Natančnejši pogoji uporabe pilotnega programa, ki kliče po zlorabah, še niso znani.

ob 08:05

Rusija rešuje venezuelsko zadolženost. Državi sta podpisali dogovor za restrukturiranje dolga v višini 2,7 milijarde evrov. Dolg je Venezuela pridelala z nakupom ruskega orožja leta 2011. Ruska pomoč je za Venezuelo nadvse dobrodošla, saj je ena izmed večjih bonitetnih agencij včeraj venezuelskemu javnemu naftnemu podjetju znižala bonitetno oceno s CC na SD, kar pomeni, da ni več zmožna odplačevati vseh dolgov. Že v začetku tedna je Venezuela zaostala s plačilom slabih dveh milijonov za obveznice.

Svetovna protidopinška zveza je rusko protidopinško agencijo, krajše RUSADA, ponovno razglasila za neskladno z mednarodnimi pravili. Prvič jo je za neskladno z mednarodnimi protidopinškimi pravili razglasila novembra 2015, ko je izbruhnil škandal, povezan z olimpijskimi igrami v Sočiju. RUSADA naj bi s pomočjo Ruske obveščevalne službe menjavala in uničevala urinske vzorce ruskih športnikov. Direktor Svetovne protidopinške zveze je julija letos sicer pohvalil njihov napredek, znova pa bodo o ponovni vključitvi RUSADE v svetovni protidopinški sistem odločali decembra. Tako bi ruski laboratorij deloval za teste na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu.

Še novica iz Münchna, kjer so mestni svetniki glasovali o migraciji vseh Linux operacijskih sistemov v mestni upravi na operacijski sistem Microsoft 10 do leta 2020. München je namreč razvil lastni operacijski sistem na osnovi operacijskega sistema GNU/Linux. Leta 2013 je bila migracija končana in LiMux je bil naložen na okrog 30 tisoč računalnikih v münchenski javni upravi. Dokončno glasovanje o migraciji nazaj na Microsoft se ima zgoditi 23. novembra. Takrat bo najverjetneje tudi znano, ali bo münchenska mestna uprava od Microsofta naročila tudi pisarniške pakete ali pa bodo ostali na LibreOfficu.