Ob 10.05

“Nihče ne zajebe samega sebe tako kot španski imperij zaradi dragih kovin” bi morala postati nova zgodovinska krilatica. Potem ko so konkvistadorji sesuli azteški imperij in odkrili nahajališča dragocenih kovin, predvsem srebra, so to bogastvo, namesto da bi si z njim zgradili trajno prihodnost, hitro razvrednotili.

Španski imperij je od 15. do 17. stoletja z nenadzorovanim dotokom ogromnih količin srebra in zlata iz Amerik v Evropo popolnoma razvrednotil vrednost srebrnikov v primerjavi z izdelki in povzročil dobo močne inflacije v Zahodni Evropi. Prav tako strokovnjaki vladajočih Habsburžanov očitno niso razumeli koncepta inflacije; v dveh stoletjih inflacije so namreč vseskozi pobirali davke v obliki srebra, ne da bi jih zaradi inflacije zvišali. Imperij je nato vse manj vredno srebro vlagal v številne vojne, si izposojal vse več denarja in do 17. stoletja trikrat razglasil bankrot.

Bolj znan idiotizem in špansko nerazumevanje zlata opisuje zgodba o mestu iz zlata, El Doradu. Španci, ki jim ni bilo, kljub vsej škodi, ki so si jo s tem povzročili, nikoli dovolj zlata, so slišali legendo o kralju, imenovanem El Hombre Dorado, ki se posipa z zlatom v verskem obredu. Odkrili so ljudstvo Muisca, ki je v svojih mestih v današnji Kolumbiji res opravljalo takšen obred ob inavguraciji verskega voditelja. Tako imenovani zipa se je ob ustoličenju posul z zlatim prahom in nato skočil v jezero, ponujajoč zlati prah kot daritev boginji lune, nakar so navzoči v jezero metali še zlate predmete.

Španci so nato zasužnjili Muisce, zasegli vse zlate predmete in nato začeli iskati, kje bi Muisce imeli še več zlata. Če toliko zlata porabijo za verski obred, koliko ga imajo šele v obliki zlatnikov, je bila konkvistadorska logika. Toda Muisce so zlato obravnavali le kot kovino za nakit, umetniške in verske predmete, ne pa kot denarno sredstvo, saj je njihova ekonomija temeljila na menjavi izdelkov, ne na konceptu denarja.

Španci pa niso verjeli Muiscam in možnosti, da ljudje ne bi uporabljali zlata kot valute. Zato so verjeli, da jim Muisce lažejo in da obstaja skrivališče zlata oziroma El Dorado. Naslednja tri stoletja so nato konkvistadorji in drugi nasedali govoricam o “zlatem mestu, zlati dolini” in se ubijali na misijah po džunglah in puščavah. Občasno so govorice v upanju na smrtni izid misije njihovih kolonizatorjev podtaknili domačini in odprave so se kljub vsem neuspehom redno vrstile še tri stoletja. Vse le zato, ker Španci niso mogli dojeti ali sprejeti, da druga ljudstva zlata ne doživljajo kot sredstva profita.

Ob 8.05 

Juan Guaido, dosedanji predsednik venezuelskega parlamenta, je po poskusu preprečitve s prisego uradno začel svoj drugi mandat. Guaidu, ki se je lanskega januarja razglasil za začasnega predsednika države namesto Nicolasa Madure, in drugim poslancem je nekaj vojakov preprečevalo vstop v parlament. Znotraj pa je poslanec Luis Parra trdil, da je bil on že v nedeljo izvoljen za predsednika parlamenta. Rezultati glasovanja so sporni, saj je vojska tudi takrat Guaidu in drugim poslancem preprečila vstop v parlament, zaradi česar opozicija ne priznava tega glasovanja za legitimno. Opozicija je tako v nedeljo izvedla glasovanje zunaj parlamenta, v katerem so izvolili Guaida. Predsednik Nicolas Maduro pa za položaj podpira Luisa Parro.

Ameriško obrambno ministrstvo ter iranska državna televizija sta potrdili, da je Iran z raketami napadel ameriški vojaški bazi v Iraku, Ain al-Asad iin Erbil. Iranska revolucionarna garda je napad označila za maščevanje za umorjenega generalmajorja Kasema Solejmanija in napovedala večje napade, če bodo Združene države Amerike na ta napad odgovorile z lastnim. Iranski zunanji minister je raketni napad označil za ukrep, sorazmeren s Solejmanijevo smrtjo, da pa Iran ne želi zaostritve vojne.

Po nemški odločitvi za umik dela vojakov iz Iraka se je enako odločil tudi NATO. Zavezništvo del osebja umika v druge dele Iraka ali pa zunaj države. Premik vojske na druge iraške lokacije sta napovedali tudi Romunija in Kanada.