Pozdravljeni! Čas po volitvah, ko se počasi formira nova garnitura oblastnikov, za četrtkov BritOFF, kjer se posvečamo pravnim tematikam, ni najbolj ugoden. V čakanju na nov sedežni red je dogajanje v državnem zboru namreč v zatišju. Danes se bomo tako na kratko posvetili zakonu o varstvu okolja, ki je bil sprejet že 16. marca letos, vendar je zainteresirana javnost komaj po objavi v Uradnem listu opazila prej spregledane pomanjkljivosti.

Andrej Vizjak, odhajajoči minister za okolje, je zakon, ki je bil sprejet s 44 glasovi za in dvema proti, domnevno zaradi obsežnosti označil za okoljsko ustavo. Z zakonom se je v slovenski pravni red preneslo več evropskih določil. Med drugim je bila prenovljena ureditev postopkov presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenih dovoljenj ter ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja. Eden izmed primerov takšne obremenitve okolja je odlaganje komunalnega blata na vodovarstvenih območjih. 

Med množico novosti pa se je izmuznilo dejstvo, da je v novem zakonu črtan en cel člen. V starem zakonu je bil to 254. člen, ki je urejal lastnino, upravljanje in varstvo naravnih dobrin. Prej v zakonu so naravne dobrine opredeljene kot del okolja, ki je lahko naravno javno dobro, naravni vir ali naravna vrednota. 254. člen je določal, da so naravne dobrine v lasti države ali občine in da je divjad po predpisih, ki urejajo lovstvo, v lasti države.

Po objavi zakona v Uradnem listu sta Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove ugotovila, da divjad zaradi črtane določbe ni več državna last, temveč je v tem trenutku nikogaršnja last. Zakon o divjadi in lovstvu sicer še vedno nalaga državi upravljanje z divjadjo, torej kaj se bo z njo počelo, čeprav ni več lastnica prostoživečih živali. Na Lovski zvezi jih moti, da je ministrstvo za okolje črtalo pomemben člen brez posvetovanja s strokovnjaki. V predlogu zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo, črtanje omenjenega zakona ni naslovljeno in tako tudi ne objasnjeno. Ministrstvo za okolje je RTV-ju poslalo kratek odgovor, češ da so prostoživeče živali pod varstvom države, ne pa njena last. 

S tem ko divjad ni več v državni lasti, bi se lahko pojavila možnost za vzpostavitev zasebnih lovišč pri nas. Divjad bi lahko torej postala zasebna lastnina. Lovska zveza Slovenije načrtuje vložitev amandmaja k zakonu, ki odpravlja norosti odhajajoče vlade.

Vir fotografije: Fool4myCanon, Flickr, All Creative Commons