Novoletne okoljske zaobljube

Novoletne okoljske zaobljube

Aktualno-politična novica
3. 1. 2020 - 10.05
 / BritOFF

10:05

Prvi okoljski BritOFF v novem letu bomo posvetili obljubam ali konkretnim ukrepom, ki jih v znak boja proti okoljskim spremembam sprejemajo v evropskih državah. Najprej gremo v Nemčijo, kjer bodo po novem cene potovanj z vlakom, ki so daljša od 50 kilometrov, 10 odstotkov nižje kot prej. Pri tem ne gre za dobrodušnost nemške državne železnice Deutsche Bahn, pač pa so cenejše vozovnice posledica nižjega DDV-ja v železniškem prometu. Vlada ga je znižala z 19 na 7 odstotkov. Po drugi strani se bodo zaradi višjih cen dizelskega goriva in elektrike še povišale cene vozovnic na kratke razdalje in za javni prevoz. Znižanje davka v železniškem prometu je del tako imenovanega paketa okoljske zakonodaje, ki ga je nemška vlada odobrila septembra. Načrt je, da bo Nemčija do leta 2030 znižala izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Do leta 2023 naj bi za ta “okoljski paket” potrebovali okoli 54 milijard evrov, viri financiranja pa so bili predmet razprav med koalicijskimi strankami. Trenutni načrt je, da bo nemška vlada sredstva zbrala s trgovanjem s certifikati za ogljikov dioksid. 

Končani koalicijski pogovori med avstrijskimi konservativci in Zelenimi
 / 2. 1. 2020
V sosednji Avstriji se po dogovoru stranke Zelenih z Ljudsko stranko Sebastiana Kurza obeta posebna mešanica nacionalistične, protimigrantske, a obenem zelene politike. V koalicijskem dogovoru se nova vlada zavezuje, da bo sprejela zakonodajo, ki bo Avstriji omogočila ogljično nevtralnost do leta 2040, torej še deset let prej, kot je v svojem zelenem “new dealu” obljubila Evropska unija. Osnovni načrtovani ukrepi vlade so znižanje večine davčnih obremenitev in višanje davkov za največje “okoljske onesnaževalce”. Vlada bo tako uvedla višji davek na potnike v letalskem prometu - ta bo znašal 12 evrov na potnika na letih iz države, ne glede na dolžino leta. Nadalje se bo vlada zavzemala za uvedbo cenejše dnevne vozovnice javnega prometa. Cilj Zelenih je tudi, da bo do leta 2030 100 odstotkov vse energije v državi bilo pridobljene iz obnovljivih virov.

Za konec še v Katalonijo. Mestne oblasti v Barceloni so močno omejile dostop v mesto avtomobilom na bencinski pogon, ki so bili registrirani pred letom 2000, in avtomobilom na dizelski pogon, ki so bili registrirani pred letom 2006. Takšnih vozil naj bi bilo v mestu v povprečju okoli 50 tisoč na dan. Zanje bo veljala popolna prepoved na večini ulic v mestu med sedmo uro zjutraj in osmo uro zvečer. S tem naj bi se občutno zmanjšale emisije dušikovega dioksida. Kršitelji bodo primorani plačati 100 evrov kazni

08:05

Ameriške vojaške sile so v zračnem napadu na letališču v Bagdadu ubile generala Kasema Solejmanija, ki je poveljeval enoti Kuds, veji iranske revolucionarne garde. Enota Kuds je odgovorna za iranske vojaške operacije širše v regiji: med drugim je v sirski vojni podpirala vladne sile Bašarja al Asada. Združene države atentat na Solejmanija opravičujejo kot preventivni ukrep, saj naj bi bil Solejmani razvijal načrte za napade na ameriško osebje v Iraku, stal pa naj bi tudi za protesti pred ameriškim veleposlaništvom v Bagdadu. Med žrtvami napada na konvoj je bil tudi Abu Mahdi al-Muhandis, poveljnik paravojaške skupine Kata’ib Hezbolah, ki spada pod zavezništvo šiitskih milic v Iraku, Sil za mobilizacijo ljudstva, ki jih financira iraška vlada. 

Kaj pomeni sodelovanje Turkov in libijske vlade narodne enotnosti?
 / 20. 12. 2019
Turški parlament je s 325 glasovi za in 184 proti podprl predlog, po katerem lahko vlada Recepa Tayyipa Erdogana v naslednjem letu dni v Libijo napoti vojake. Za zdaj ni jasno, kdaj in koliko vojakov bo vlada napotila, je pa ponujeno pomoč že pred tem sprejela libijska vlada narodne enotnosti v Tripoliju, ki se v državljanski vojni bori proti silam generala Halife Haftarja. Spomnimo, da ima sodelovanje Turčije in libijske vlade narodne enotnosti širše razsežnosti, saj sta vladi pred tem sklenili tudi dogovor o sodelovanju v Sredozemskem morju. Turčija se s tem sodelovanjem poskuša postaviti nasproti sodelovanju drugih držav v Sredozemlju pri izkoriščanju naravnih virov. Ciper, Grčija in Izrael so prav včeraj v Atenah podpisali sporazum za izgradnjo plinovoda v Sredozemlju, ki bo potekal od Izraela do celinske Grčije. Projekt podpirata tudi ZDA in Evropska unija.

Po skoraj letu dni politične krize in dveh predčasnih volitvah bodo Španci, kot kaže, le dobili manjšinsko vlado, ki jo bo vodil dosedanji premier Pedro Sanchez. Nacionalni odbor katalonske stranke ERC se je namreč odločil, da se bodo poslanci stranke pri glasovanju o imenovanju Sancheza vzdržali. To bi po tem, ko so njegovi socialdemokrati sklenili koalicijski dogovor z levo stranko Podemos in si zagotovili podporo baskovskih nacionalistov, pomenilo, da bi moral v drugem krogu glasovanja Sanchez dobiti dovolj glasov za navadno večino. Vlado Sanchezovih socialdemokratov in Podemosa bo sestavljalo 155 poslancev.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness