Tehno-regulacijski britoff ob 10:05

NATO je napovedal, da bo zveza porabila 2,6 milijarde dolarjev, kar je približno tri milijarde evrov, za posodobitev satelitske in računalniške tehnologije v prihodnjih treh letih. Od tega bi šla milijarda in pol dolarjev za satelitsko komunikacijo, ki bi omogočala boljšo komunikacijo med vojaki in ladjami, ter za lažje upravljanje z droni. Slabih 700 milijonov dolarjev naj bi se porabilo za računalniško opremo, da bi bila primernejša predvsem za zračno navigacijo in raketno obrambo. Ostala sredstva bodo namenjena večanju kibernetske varnosti na 32 glavnih Natovih izpostavah ter vzpostavljanju varnejše mobilne komunikacije med vojaki na terenu.

Na zasedanju Odbora za pregled politik pregona na področju tehnologije prepoznavanja obrazov se je razkrilo, da je uporaba dotične tehnologije ušla izpod nadzora. FBI ima dostop do baze, v kateri se nahajajo slike približno polovice odraslih Američanov, po večini brez njihove vednosti ali soglasja. Zvezni preiskovalni urad je začel s programom prepoznavanja obrazov leta 2010 v okviru razširjene baze biometričnih podatkov. Javnost je za obstoj baze osebnih fotografij izvedela šele pet let kasneje.

Fotografije je FBI zbiral bolj aktivno kot druge biometrične podatke. Prstne odtise in vzorce genskega zapisa so v bazo vložili ob aretaciji, za pridobitev obraznih fotografij pa so se z osemnajstimi zveznimi državami celo dogovorili, da jim omogočijo dostop do baze vozniških dovoljenj.

Na zveznem preiskovalnem uradu so v svoj bran povedali, da je njihova tehnologija zastarela in da ne dosega kvalitete trenutno najboljših tržnih rešitev. Tehnologija naj bi se pri prepoznavi obrazov zmotila približno v 15 odstotkih. Ta odstotek pa je višji za Afroameričane, kljub temu da je njihovih slik v bazi več kot slik belih državljanov ZDA, če ta delež primerjamo z deležem med prebivalstvom.

Ostajamo pri svetovnem policaju, ki pa, kot smo ravnokar slišali, ni doma nič manj policijski kakor po svetu. Ameriški senat je izglasoval preklic pravil o zasebnosti, ki bo ponudnikom dostopa do spleta dovoljeval tržno upravljanje s podatki njihovih naročnikov. Največji apetiti ponudnikov dostopa do spleta ležijo v podatkih o zgodovini brskanja. Za to početje ponudnikom dostopa do spleta ne bo potrebno pridobiti soglasja naročnikov ali jih o tem obvestiti. Odločitev bo moral v prihodnjih dneh potrditi še kongres, kar se bo najverjetneje zgodilo, saj je pobuda prišla iz republikanske stranke.

ob 8:05

V Nemčiji se je sindikat Verdi dogovoril o zvišanju plač za svojih 2000 delavcev na berlinskem letališču, potem ko je organiziral več stavk. Dogovor predpostavlja 14-odstotno zvišanje plač v treh letih in izboljšanje pogodb o zaposlitvi.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je napovedal nov režim določanja menjalnega tečaja, ki se bo začel prihodnji teden. Trenutno ima Venezuela dva uradna menjalna tečaja: DIPRO, ki je namenjen za najnujnejše potrebščine, hrano, zdravstveni sistem in izobraževanje ter znaša 10 bolivarjev za dolar, ter DICOM oziroma SIMADI s 709 bolivarjev za dolar za vso ostalo potrošnjo. Na razpasenem črnem trgu pa je mogoče za en dolar dobiti 3000 bolivarjev. Novi režim bo veljal zgolj za DICOM, imenoval pa se bo Expo Venezuela Powerhouse. Menjalni tečaj se bo po novem oblikoval dvakrat tedensko na dražbi.

Luka Koper je podala mnenje na Zakon o drugem tiru, ki je do jutri v javni obravnavi. Način poplačila posojil, in sicer iz takse na pretovor, kakor predvideva zakon, za Luko Koper ni sprejemljiv. S tem bi država posegla v dobičke luke in zmanjšala njeno konkurenčnost. V letu 2016 bi pretovorne takse za poplačilo drugega tira znašale skoraj 18 milijonov evrov. V luki še opozarjajo, da bi z zakonom prišlo do kršenja koncesijske pogodbe. Novi stroški, ki bi jih dobila Luka Koper zaradi Zakona o drugem tiru, naj bi se po pogodbi zgolj odšteli od koncesijske dajatve.