7:05

V Malaviju so včeraj potekale predsedniške volitve. Trenutna predsednica Joyce Banda je priljubljena bolj na podeželju, saj je uvedla kmetijske subvencije, hkrati pa je na zahtevo zahodnih donatorjev uvajala tudi nepriljubljene varčevalne ukrepe. Sooča se z enajstimi izzivalci, izid pa je zaradi pomanjkanja neodvisnih anket nepredvidljiv.

Volilna komisija v Gvineji Bisau je včeraj razglasila, da je na nedavnem drugem krogu predsedniških volitev zmagal Jose Mario Vaz. Njegov protikandidat, Nuno Gomes Nabiam, ki ga podpira zelo vplivna vojska, je sporočil, da rezultata ne priznava. Od osamosvojitve leta 1974 še nobeden izvoljen predsednik v tej nestabilni zahodno afriški državi ni dokončal svojega mandata.

V Kenijskem glavnem mestu Nairobi so včeraj potekali študentski protesti zaradi napovedanega dviga šolnin. Množica študentov je na pohodu skozi center mesta ovirala promet, prišlo je tudi do nasilja. Policija se je odzvala z aretacijo več kot 100 protestnikov in vdorom v kampus tamkajšnje univerze.

8:05

Nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel je napovedal, da Nemčija ne bo več izvažala tehnologije za nadzor nad prebivalstvom v države, ki ne upoštevajo človekovih pravic. Želi, da bi enotne standarde glede te problematike sprejela celotna EU, do takrat pa se bo glede izvoza odločala za vsak primer posebej. Bo prepoved veljala le za Rusijo ali tudi za Savdsko Arabijo?

Ruski premier Vladimir Putin se mudi na obisku na Kitajskem. Tam s kitajskim kolegom Xi Jinpingom zaključujeta pogovore glede 400 milijard dolarjev vredne pogodbe za rusko dobavo plina azijski velesili tja do leta 2030 in gradnjo plinovoda čez Sibirijo. Omenja se tudi možnost, da bi transakcije potekale v konvertibilnih juanih, kar bi bil slab izgled za prihodnjo svetovno dominacijo petrodolarja.

Kitajska je oznanila prepoved uporabe Microsoftovega operacijskega sistema Windows 8 na vseh vladnih računalnikih zaradi skrbi glede varnosti. Novica prihaja le dan po tem, ko je ameriška vlada obtožila 5 pripadnikov kitajske vojske kraje poslovnih skrivnosti. Kitajska vlada je sicer največji klient Microsoftovih storitev.

9:05

Bela Hiša je obljubila, da CIA ne bo več uporabljala lažnih programov cepljenja kot kulise za svoje operacije. S tem se je odzvala na pismo 12 dekanov ameriških zdravstvenih šol, ki so opozorili, da je uporaba cepljenja kot kulise v lovu na Osamo bin Ladna povzročila javnozdravstvene probleme v tej državi, saj so oblasti postale skeptične do vseh tujih zdravstvenih programov. Ni jasno, kaj agencijo CIA obvezuje k upoštevanju včeraj naznanjene obljube.

Ameriško pravosodno ministrstvo bo razkrilo memorandum, ki vsebuje obrazložitev legalnosti smrtonosnih napadov brezpilotnih letal na ameriške državljane. Sporna je predvsem odsotnost sojenja omenjenim državljanom. K razkritju jih je prisilila sodba prizivnega sodišča, ki je razsodila v prid novinarjem, ki so zahtevali dostop do informacij javnega značaja.

Sodišče v Moskvi pa je za krive umora novinarke Ane Politkovske leta 2006 spoznalo 5 Čečenov. Obsojeni so načrtovanja in izvedbe umora, kdo naj bi bil naročnik, pa še vedno ni jasno. Politkovska, ki je glasno kritizirala Putinov način vladanja in vojno v Čečeniji, je bila ubita na Putinov rojstni dan.

10:05

Avstralska vlada konservativnega premiera Tonyja Abotta je v proračunu sredstva za omejevanje učinkov globalnega segrevanja skrčila za več kot 90 odstotkov na borih 500 milijonov dolarjev. Na nasprotovanje nevladnih organizacij in levičarskih politikov so odvrnili z mantro, da mora Avstralija zmanjšati obseg države in zagnati gospodarstvo.

Ameriško Združenje zaskrbljenih znanstvenikov je objavilo poročilo o posledicah podnebnih sprememb na ameriške simbolne lokacije. V nevarnosti so Kip svobode, Ellis island in drugi simboli, podnebne spremembe pa so, to priznava tudi NASA, najresnejša grožnja aktivnostim v mnogih centrih agencije NASA po državi, med drugim vzletišču Cape Canaveral na Floridi. Grožnje tem simbolom predstavlja kombinacija višanja gladine morja in vedno pogostejših ter močnejših tropskih ciklonov.

Kanada zahteva od okoljske komisije CEC, ki deluje v okviru sporazuma NAFTA, da preneha z raziskavo posledic črpanja nafte iz skrilavcev na vodne vire in vodno življenje. Pred preiskavo nadvladne komisije se branijo s trditvijo, da kanadski sodni sistem rešuje ta problem v okviru tožbe nekega državljana proti naftnemu velikanu Suncor Energy Inc.