OFF neprijetnih resnic

OFF neprijetnih resnic

Aktualno-politična novica
29. 4. 2020 - 15.26
 / BritOFF

Ob 10. uri

V današnjem zgodovinskem BritOFFu pa o žvižgačih in preteklem ravnanju z njimi. 

Žvižgačem v današnjem pomenu besede je leta 1970 ime podelil odvetnik in ameriški predsedniški kandidat Ralph Nader. Ime, sicer povezano z policaji in nogometnimi sodniki, je prenesel na žvižgače, saj je s tem želel izriniti negativno zveneča poimenovanja, kot sta informator ali ovaduh. Žvižgači sami in celo zakoni za njihovo zaščito pa so obstajali že mnogo prej, prvi je nastal celo v takrat še neobstoječih Združenih državah Amerike. 

Prvi takšen zakon je nastal leta 1777, potem ko je skupina mornarjev sredi vojne za odcepitev od britanske monarhije razkrila zločine glavnega poveljnika ameriške mornarice. Vojaki so pisali kongresu in poveljnika Eseka Hopkinsa obtožili mučenja britanskih ujetih vojakov. Hopkins je bil znan tudi po neupoštevanju ukazov kongresa, nagli jezi in preklinanju, mornarji pa so zapisali »da je kriv takšnih zločinov, da ga ti napravijo neprimernega za trenutno javno funkcijo« in da bodo, če ne bo odstranjen s položaja, odstopili sami. Kongres je pismo in pričevanje enega izmed mornarjev prepričalo in Hopkinsa so januarja 1778 odpustili. Hopkins je nato žvižgače tožil zaradi blatenja svojega imena, kar je privedlo do aretacije dveh pošiljateljev pisma. Njuno sklicevanje na opravljanje dolžnosti in sledenje vesti je prepričalo kongres, da so sprejeli nov zakon in poplačali njune sodne stroške. Zakon je leta 1778 kot dolžnost vseh američanov definiral »predajo informacij Kongresu o vseh prevarah in nepravilnostih s strani državnih uradnikov ali oficirjev«. Poleg plačila odvetnika je kongres mornarjema pomagal tudi z javnim razkritjem dokumentov, povezanih s Hopkinsom. 

Če ostanemo pri pozitivnem ravnanju z žvižgači in torej daleč v preteklosti, naletimo na ravnanje Združenih držav med državljansko vojno. Severna vojska je nenehno kupovala uniforme, ki jih je stopil de, in gnile ladje z novim nanosom barve, ni pa imela denarja za inšpektorje, ki bi dejansko preverili izdelovalce opreme. Zato je novačila državljane, da bi postali njeni žvižgači in preganjalci prevarantov. Zakon o lažnih zahtevkih je dovoljeval državljanom, da v imenu države tožijo podjetja, za katera sumijo, da so ogoljufala vlado. V primeru, da je tožilec dokazal krivdo obtoženca, je prejel polovico izplačane denarne kazni. Po tem zakonu Američani državi še vedno vsako leto priskrbijo 63 milijard dolarjev iz obsodb in poravnav. Vsak stremi k temu, da bi bil heroj, če te to nič ne stane oziroma lahko še finančno pridobiš.

 

Ob 8. uri

Vlada je na torkovi večerni seji določila nove javne ustanove in storitve, ki lahko začnejo delovati. Dovoljenje za odprtje imajo sedaj muzeji, galerije in knjižnice, delo pa lahko ponovno opravljajo dimnikarji in nepremičninski posredniki. Skupnost muzejev Slovenije se je na nenadno odločitev odzvala z izjavo, da o sredinem odprtju niso bili pravočasno obveščeni in zato še ne morejo zagotoviti varnosti zaposlenih ali izvajanja dejavnosti, tako da bi prišlo do minimalnega stika med obiskovalci, kar je vladni pogoj za odprtje. Navsezadnje je minister za kulturo Vasko Simoniti še nekaj ur pred dopisno sejo napovedoval morebitno odprtje kulturnih ustanov v začetku maja. 

Za ponedeljek pa sta napovedana tudi odprtje zunanjih prostorov lokalov in zagon tekstilne, obutvene in usnjarske industrije, od izdelave, prodaje do popravila izdelkov. Odprle se bodo lahko fotokopirnice, zlatarne, urarne, na voljo pa bodo tudi masaže, pedikure in storitve kozmetičnih salonov. 

Parlament je v okviru drugega protikoronskega paketa potrdil zakon, ki podjetjem omogoča jemanje posojil z državnim jamstvom. Država bo jamčila za posojilo v višini do 10 odstotkov prihodkov od prodaje v lanskem letu. Skupno bo država jamčila za do 2 milijardi evrov vredna posojila. Posojila, vzeta do konca letošnjega leta, bodo podjetja morala odplačati v roku petih let, z njimi pa bodo lahko financirala le osnovno dejavnost podjetja.

Evropska unija in Mehika sta zaključili pogajanja o posodobitvi trgovinskega sporazuma. Tokratni sporazum je razširitev tistega iz leta 2000, ki je urejal le področja industrijskega blaga, ne pa tudi storitev, javnih naročil in kmetijskih izdelkov. Evropski komisar za trgovino Phil Hogan (fIl hOgan) je zatrdil, da je »odprta in poštena trgovina« ključna za blagostanje po pandemiji. K temu naj bi prispevalo odprtje razpisov za javna dela obeh držav. V preteklosti so se evropska podjetja lahko prijavljala le na mehiške javne razpise na ravni države, sedaj pa se bodo lahko tudi na ravni zveznih držav. Prav tako se je Hogan pohvalil, da bo praktično vsa trgovina med državama sedaj brezcarinska. Dogovor morata še potrditi oba parlamenta. 

Nekdanji poljski premier in predsednik Evropske ljudske stranke Donald Tusk se je pridružil kritikam bližajočih se poljskih predsedniških volitev in pozval k njihovemu bojkotu »iz spodobnosti«. Volitve so načrtovane za 10. maj, potekale pa naj bi samo prek glasovanja po pošti. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost je glasovanje pripravljena zamakniti le za teden ali dva, ne pa do takrat, ko bo minila pandemija. Tusk, del poljske opozicije in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi opozarjajo, da bi takšne volitve oteževalo glasovanje volivcev v tujini, onemogočeno pa bi bilo ustrezno nadziranje volitev s strani zunanjih opazovalcev. Prav tako opozarjajo, da je poljski sistem glasovanja s poštnimi glasovnicami pri takšnem številu prebivalcev nepreizkušen in verjetno poln nepravilnosti. Končno odločitev o izpeljavi volitev s poštnimi glasovnicami bo parlament sprejel 6. maja. 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness