DEVETA

Po lanskoletnem rekordnem turističnem obisku Kube, ko je otok obiskalo kar tri milijone turistov, se letos napoveduje nov rekord. Število turistov v januarju se je namreč glede na enako obdobje lani povečalo za kar 16 odstotkov. Visoko rast obiska gre pripisati predvsem želji turistov, da Kubo, ki jo nekateri vidijo tudi kot časovno kapsulo, zadnjo trdnjavo komunizma in podobno, obiščejo še pred prihodom ameriške kulture. Mnogi se namreč bojijo, da bo pred nekaj tedni napovedana otoplitev odnosov med Združenimi državami Amerike in Kubo pomenila, da se bo slednja odprla vplivom velesile, predvsem v obliki novih izpostav Starbucksa, McDonaldsa in ostalih ameriških simbolov.

Na regionalnih volitvah v španski pokrajini Andaluziji je z dobrimi 35-imi odstotki glasov slavila Socialistična stranka, ki je v pokrajini tradicionalno zelo močna. Ostali dve stranki, ki sta imeli sedeže v prejšnjem sklicu regionalnega parlamenta, to sta Ljudska stranka in Združena levica, sta utrpeli močan poraz, saj je prva z osvojenimi 33-imi izgubila kar 17 sedežev, druga pa z petimi dobljenimi sedem. Vse to na račun dveh novih strank, in sicer stranke Podémos, ki je osvojila 15 sedežev, in skrajno sredinske stranke Državljani.

Kostarika je postavila svetovni rekord v oskrbovanju z obnovljivo energijo. Že od decembra, natančneje 75 dni, ta država s petimi milijoni prebivalcev za pridelavo elektrike ni pokurila nič fosilnih goriv. Zahvala gre predvsem obilnemu deževju v tem času, ki je oskrboval hidroelektrarne. Tudi sicer je Kostarika zgled ostalim državam, saj je na primer lani kar 94 odstotkov energije pridelala iz obnovljivih virov.

DESETA

Med devetim in dvajsetim marcem so se v New Yorku na 59. zasedanju Komisije OZN zbrale države članice in nevladne organizacije s celega sveta. Z mnogimi dogodki in srečanji so obeležili dvajseto obletnico sprejetja Pekinške deklaracije in Izhodišč za ukrepanje, ki je ključni dokument na področju doseganja enakosti med spoloma. Imenitneži s celega sveta so se na letošnji konferenci zavezali, da bo do leta 2030, ko se sestanejo naslednjič, svet odseval načelo 50 : 50 glede zastopanosti obeh spolov na različnih položajih. Vendar pa so se, kot se pogosto zgodi, bolj zanimive stvari dogajale stran od žarometov.

Na konferenci se je tako zbrala tudi skupina delavcev, ki še pred 20-imi leti sploh niso bili organizirani, kaj šele zastopani na tako visokem nivoju. Gre za gospodinjske delavke oziroma delavce, ki jih je po svetu kar 52 milijonov, od tega pa je kar 83 odstotkov žensk. Začetek gibanja za pravice gospodinjskih delavk sega komaj devet let nazaj, ko je največji nizozemski sindikat organiziral prvo srečanje aktivistov s celega sveta. Pet let kasneje, junija 2011, je bila v okviru Mednarodne organizacije dela sprejeta Konvencija o delavcih v gospodinjstvu s precej tehničnim imenom C189, ki je nastajajočemu gibanju dala tudi zakonsko podlago in priznanje za njihov boj.

Iz do takrat zelo ohlapne mreže različnih organizacij je tako leta 2013 nastala Mednarodna konfederacija gospodinjskih delavk. Gospodinjske delavke so tako dobile uradnega predstavnika tudi v najvišjih krogih, ki je tudi na nedavni konferenci zagovarjal, naj države čim prej sprejmejo omenjeno konvencijo. Čeprav mnoge države ne razumejo, zakaj so pravice gospodinjskih delavk, ki ponavadi spadajo na področje neformalnega dela, pomembne, pa predstavniki konfederacije pravijo, da pričakujejo, da se bodo stvari do leta 2030 zelo spremenile.

Poleg omenjenih 17-ih držav, ki so sporazum ratificirale, so delavke in delavci doživeli še nekaj uspehov. Nekatere države so tako sprejele posamezne pravice, na katere meri sporazum, med njimi zagotovljeno minimalno plačo, pravico do zbiranja in organiziranja delavk, pravico do kolektivnih pogajanj, opustitev otroškega dela, zaščito pred nadlegovanjem in zlorabami in najmanj en prost dan na teden.

Poleg vsega naštetega je z gospodinjskim delom povezanih še mnogo drugih razmerij moči, na primer spolno nasilje, diskriminacija migrantov in žensk, izkoriščevalska priseljenska politika, razmerja neenakosti med severom ter jugom in tako dalje. Konfederacija si bo tako prizadevala, da problematika tudi v prihodnje ostane visoko na agendah mednarodnih organizacij, dejansko izbojevanje pravic pa bo verjetno še naprej na ramenih lokalnih samoorganiziranih iniciativ in upornih delavk.