Omanska pripoved

Aktualno-politična novica
28. 11. 2022 - 10.00
 / BritOFF

10.00

Arabski polotok prvič v zgodovini gosti svetovno prvenstvo v nogometu. V Katarju, zalivski državi, ki nima zgodovinske kontinuitete in je zato projekt moderne, se tako prvič dogaja nekaj zares svetovno odmevnega. Vendar se v današnjem BritOFFu ne bomo ukvarjali s Katarjem, ampak se bomo odpravili dlje v zgodovino. Govorili bomo namreč o državi, ki ima poleg Jemna edina na Arabskem polotoku civilizacijsko kontinuiteto iz predmodernih časov. 

O Ómanu tisti, ki se z njim ne ukvarjajo, vedo zelo malo. V zadnjem desetletju je Oman sicer postal tudi turistična destinacija. Tja se predvsem deskarji na vodi odpravljajo v boj z visokimi valovi. Vendar nas množični agencijski turizem, kljub deklarativni funkciji spoznavanja novih kultur, ne sooči z vsemi lepotami in tegobami vsakdana neke nam tuje družbe. Oman zato velikokrat napačno uvrščamo v isto kategorijo kot Katar in Združene arabske emirate, kot še eno od zalivskih državic, ki živijo od izvoza nafte in plina.

Omanu danes pravijo tudi zalivska Švica, zaradi njegove pomembne diplomatske vloge v Svetu za zalivsko sodelovanje. Je namreč v dobrih odnosih z Iranom in je bil eden najpomembnejših akterjev pri podpisu mednarodnega jedrskega sporazuma leta 2015. Da bi razumeli, kako je ta družbeno-politična tvorba, ki danes deluje po načelu nacionalne države, pridobila tako specifičen geopolitični in kulturni položaj, moramo najprej razjasniti več zgodovinskih dejavnikov. 

Oman kot politična entiteta predhaja islam, saj je bila že v prvem stoletju po Kristusu na tem ozemlju prisotna skupnost, ki se je organizirala po podobnem načelu kot monarhija. Omanski zgodovinarji danes radi govorijo o tem, kako je prerok Mohámed iz Medine poslal sle vsem kraljem tistega časa. Sasanídskemu kralju v Perziji, bizantinskemu kralju in kralju takratnega Ómana. To naj bi služilo kot dokaz, da je bil Oman že takrat pomembna politična entiteta. Arabska ljudstva so bila namreč takrat organizirana nomadsko, in tako je bil Oman edina arabska kraljevina v tistem obdobju.

Že takrat naj bi se izoblikovala omanska identiteta, ki jo je določala naravna pestrost na jugovzhodu Arabskega polotoka. Oman namreč krasijo tako morje kot puščave in gore. Poleg tega ima država izjemno pomembno strateško lego, saj je bila prestolnica Muškat glavno izhodišče za trgovske poti v Indijskem oceanu. To je eden od glavnih razlogov, ki so v Oman privabljali zahodne kolonizatorje. V nadaljevanju se bomo posvetili začetkom kolonizacije Omana, kar je pomembno predvsem zaradi dejstva, da se je omansko ljudstvo vedno močno upiralo zavojevalcem. 

Kot prvi zahodni kolonizatorji so leta 1507 v Oman pripluli Portugalci in v dveh letih so zasedli obalo današnjega Omana ter Združenih arabskih emiratov. V kolektivnem spominu Omancev je ta kolonizacija znana kot ena najhujših v zgodovini človeštva. Portugalci so zažigali domove in mošeje ter zasužnjevali domačine. Leta 1624 je bil za imama, torej voditelja skupnosti, izvoljen Nasir bin Muršid, ki je vodil upor proti Portugalcem.
Muršidu je uspelo združiti različna plemena in zavzeti vse portugalske postojanke razen Muškata in Mútre; ti dve mesti je uspelo osvojiti njegovemu nečaku leta 1650. Omanska pomorska flota je po osvoboditvi postala tako močna, da so celo napadali portugalske kolonije v vzhodni Afriki in Indiji. Oman je iz žrtve sam postal zavojevalec. Njegov vpliv je tako segal vse od ozemlja današnjega Katarja, južne obale Irana in otoka Hórmuz do vzhodne obale Afrike, ozemlja današnjega Pakistana in celo Indije. Tako imenovanemu velikemu Omanu so vse od časa Muršída pa do leta 1744 poveljevali imami iz plemena Jarúbi. 

Kasneje so za kratek čas Oman kolonizirali tudi Osmani in Britanci, vendar so končali podobno kot portugalski predhodniki. Omansko ljudstvo je uporništva dobro vajeno, zato Omana tudi danes ne smemo razumeti kot zgolj še ene vazalne države v rokah svetovnih velesil.

8.00

Slovenski volivci so na treh referendumih potrdili, da zakon o vladi, novela zakona o dolgotrajni oskrbi in zakon o RTV obveljajo. Najbolj izrazito, z dobrimi 62 odstotki glasov, so volivci podprli zakon o RTV, s pol odstotka manj zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o vladi pa z dobrimi 56 odstotki glasov. Volilna udeležba je bila 42-odstotna. Predlagateljici vseh treh referendumov, stranki SDS, tako ni uspelo preprečiti sprejetja novih zakonov. Predsednik vlade Robert Golob je po oznanitvi rezultatov dejal, da ne pričakuje, da bo kdo odstopil niti šel v pokoj, vsaj jutri še ne. Referendumi so tako zaključeni, kar pa ne pomeni, da se malomeščanska antijanšistična gonja ne nadaljuje.  

V Iranu so oblasti aretirale nečakinjo vrhovnega voditelja velikega ajatole Alija Hameneja, Fárideh Moradhani [moradáni]. Razlog naj bi bil posnetek, v opisu katerega je Moradhani na spletnih omrežjih iranske oblastnike označila za morilski režim, ki ubija otroke. Njen brat Mahmud Moradhani je dejal, da je bila sestra sicer aretirana že v sredo. V soboto pa je na YouTubu in Twitterju objavil video, v katerem njegova sestra kritizira klerike na oblasti. Fárideh Moradhani je hči Hamenejeve sestre Bàdri, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razšla z družino in na vrhuncu vojne z Irakom pobegnila v to državo. Poznana je predvsem kot aktivistka proti smrtni kazni in je bila nazadnje aretirana januarja letos.

9.00

V dveh največjih kitajskih mestih, Pekingu in Šanghaju, so potekali protesti proti politiki ničelne tolerance pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa. Povod za proteste naj bi bil požar v stanovanjskem bloku v glavnem mestu province Šindžang, v katerem je umrlo deset ljudi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi stroge omejitve proti širjenju covida-19 gasilcem oteževale reševanje ljudi iz gorečega bloka. Na protestih je bilo slišati kitajsko himno in komunistično internacionalo, nekateri pa so celo zahtevali odstop predsednika Šija Džinpinga. V soboto so sicer  na Kitajskem našteli 40 tisoč novih okužb s koronavirusom, kar že četrti dan zapored presega rekord v številu dnevnih okužb.

Tajvanska predsednica Cái Ing Vén je zaradi slabega rezultata na lokalnih volitvah odstopila s položaja predsednice vladajoče Demokratske napredne stranke, krajše DNS. Na lokalnih volitvah, ki so potekale v soboto, je njena stranka namreč slavila le v petih mestih in okrožjih, opozicijska Kitajska nacionalna stranka, krajše KNS, pa v trinajstih, vključno z glavnim mestom Tajpej. KNS je kljub dolgi zgodovini nasprotovanja Ljudski republiki Kitajski v zadnjih letih do Pekinga ubrala zmernejša stališča kakor vladajoča DNS.

 

foto: Rod Waddington, https://snl.no/Jemen, creative commons

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.