7:00

Kitajski uporabniki interneta se posmehujejo malezijski vladi, ki je pomoč pri iskanju izgubljenega leta MH370 poiskala tudi pri šamanu Ibrahimu Mat Zinu. “Mislim, da je letalo še vedno v zraku ali pa je strmoglavilo v morje,” naj bi povzel Mat Zin. Zatekanje k šamanom za indonezijske državnike sicer ni nič nenavadnega, tudi tokrat jih je premier uradno pozval naj pomagajo, v kolikor se njihove metode ne križajo s principi islama, še poroča portal Free Malaysia Today.

Ruski uporabniki interneta so medtem ostali brez neodvisnega uredništva priljubljenega spletnega portala Lenta.ru. Izza opečnatih zidov Kremlja naj bi prišel ukaz o menjavi odgovorne urednice. Pristojni oligarh Alexander Mamut se je nemudoma odzval, osebje portala protestira. Menijo, da se v Rusiji sistematično zapirajo avenije svobodnega novinarstva. S tem posegom je, vsaj začasno, pridušen najpogosteje navajan spletni vir v ruski blogosferi.

Iran in Rusija pripravljata osnutek pogodbe o gradnji dveh jedrskih elektrarn v južni provinci Irana - Bušer. Predstavnik iranskega jedrskega kompleksa, Behruz Kamalvandi je povedal, da členi pogodbe predvidevajo tudi nadaljnje sodelovanje, če bo za to interes. Iran je po treh desetletjih zapletov svojo prvo jedrsko elektrarno z rusko pomočjo zagnal leta 2011.

8:00

Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki končuje izvzetost služenja vojske za pripadnike ultra-ortodoksnih Židov - Haredimov. Na zakonodajalce je menda vplivalo pritoževanje sekularnih Izraelcev, ki se jim je to zdelo nepošteno. Izvzetost pred naborom so izraelske oblasti Haredimom podelile ob formiranju države Izrael 1948. Tedaj jih je bilo le 400, sedaj pa zaradi visoke natalitete med svoje vrste štejejo kar 10 odstotkov prebivalcev Izraela. Večina moških med Haredimi je zaradi svojih religioznih študij brezposelnih in se zanašajo na donacije, državno pomoč in plače svojih žena. Vse več sekularnih židov se pritožuje, naj začnejo prevzemati socialno breme.

Zaenkrat so pred splošnim naborom na varnem tudi prebivalci Ukrajine. Mož na mestu ukrajinskega predsednika, Oleksander Turčinov je namreč dejal, da mu na kraj pameti ne pade, da bi številčno šibkejši ukrajinski vojski ukazal naj pred nedeljskim referendumom vzpostavi prisotnost na polotoku Krim. Na njem se bo ugotavljalo voljo ljudstva - ali ostati v Ukrajini ali se priključiti Rusiji.

Zahodni mediji poročajo, da na glasovalnem lističu referenduma o statusu polotoka Krim ni možnosti glasovanja proti. Vzorci lističev, ki jih je na spletni strani objavil krimski parlament, ponujajo dve možnosti. Prva predvideva reunifikacijo Krima z Rusijo kot del ruske federacije; druga predlaga povrnitev Ustave iz leta 1992 in status Krima kot dela Ukrajine. Zahodni analitiki menijo, da je v vprašanju trik, saj ukrajinska ustava iz leta 1992 daje Krimu večjo mero avtonomije kot jo uživa pod aktualno. Referendum je tehnično nelegalen, saj lokalne oblasti nimajo pravne podlage, na podlagi katere bi ga razpisale.

9:00

Švedska, ki je 200 let preživela brez da bi bila del večjih vojaških zavezništev, se sedaj spogleduje s članstvom v zvezi NATO, saj je v skrbeh zaradi nedavne ruske agresije. Vrhovni poveljnik švedske vojske, Sverker Göransson ocenjuje, da država v primeru napada ne bi zdržala več kot teden dni. Kritičen je predvsem otok Gotland, ki je blizu ruske enklave Kaliningrad in so ga Rusi že okupirali v času napoleonskih vojn. Švedi se bojijo, da bi Rusi nanj postavili protiletalske rakete in tako preprečili zračni promet.

Ameriški predsednik Barack Obama je danes gostil ukrajinskega premiera Arsenija Jastsenjuka in mu zaupal, da Združene Države zavračajo referendum na Krimu in njegovih rezultatov tudi ne bodo priznale. Izrazil je sicer upanje, da do referenduma sploh ne bi prišlo, v nasprotnem primeru pa bo Rusija zanj dobila račun zaradi kršenja mednarodnega prava. Ta kršitev očitno ne bo v sferi kaznivega dejanja, ostaja zgolj prekršek.

Ameriške vojaške sile so medtem v Črnem morju začele vaje v partnerstvu z romunskimi in bolgarskimi zavezniki. Namen vaj je po besedah poveljnika bolgarske mornarice Kirila Mihajlova okrepiti operativne zmogljivosti pomorskih sil Natovih držav. Po ocenah poznavalcev pa naj bi bile znak, da Amerika svojih cenjenih zaveznikov ne bo pustila na cedilu, ko Rusija pobere račun za svoje dobrososedske odnose.

10:00

Rudarji rudnika Trbovlje-Hrastnik bodo danes morda končali s svojo stavko, v sklopu katere so se zaprli v jamo zapirajočega se premogovnika Trbovlje. Direktor rudnika, Bojan Jelen jim je danes prinesel dokazila o izpolnitvi zahtev - izplačila februarskih plač za vse rudarje in izplačila odpravnin enajstim delavcem - to je tistih, ki so od decembra dalje na zavodu za zaposlovanje. Jelen je ob tem pojasnil, da imajo ta sredstva zagotovljena iz državnega proračuna. Rudarji so z direktorjem že usklajeni glede vsega, ko bodo dobili še pisna zagotovila premierke Alenke Bratušek, pa bodo stavko prekinili in nadaljevali z delom.

Svetovni splet obeležuje 25 let konstrukcije protokolov HTML in IPv4, ki sta definirala internet, kot ga poznamo danes. Vendar ti spletni temelj niso tako trdni kot je videti iz veličastne strukture vsemrežja, zasnovani so bili akademsko in so povsem odprte kode - akademiki pa tedaj še niso mislili na to, da bi v imenu varnosti ali bolje rečeno profitabilnosti kdo želel skrivati kodo svojega izdelka pred drugimi. Odkar vse več trgovskega prometa poteka prek interneta, so nepridipravi vse bolj pozorni na to, kako bi kapitalizirali na tuj račun, strokovnjaki zato razmišljajo, ali bi bilo vredno začeti znova in ponovno postaviti bolj zdrave temelje.

O ne-varnosti interneta pa razmišljajo tudi zahodne obveščevalne službe. Ameriški obveščevalci agencije NSA so se povezali z britanskimi in japonskimi kolegi in ustvarili avtomatiziran sistem za okuževanje računalnikov s kodnim imenom Turbina. To razkrivajo dokumenti iz Snowdnovega arhiva, ki postopoma pronicajo v javnosti. NSA želi s sistemom kužiti več računalnikov, ne da bi se operativci morali ukvarjati s ciljanjem koga in kako. Sistem Turbina sicer sodi v širši projekt Turbulenca, ki vključuje tudi projekte za zbiranje uporabniških imen in gesel, sledenje preko mikrofona in kamere, beleženje spletne zgodovine in vtipkanega besedila ter za dupliciranje podatkov, ki potujejo preko izmenljivih medijev.