Party Britoff

Party Britoff

Aktualno-politična novica
9. 6. 2017 - 10.05
 / BritOFF

DESETA

Pozdravljeni, tokratni evropski Britoff začenjamo na Sodišču Evropske unije. Generalna pravobranilka sodišča Eleanor Sharpston je v nezavezujočem mnenju zapisala, da v primerih izjemnih razmer, kot je bil balkanski koridor, prek katerega so begunci prečkali meje držav leta 2015, dublinska uredba glede deportacij ne velja. Slednja namreč določa, da je prva država članica, v katero je na svoji poti vstopil begunec, dolžna obravnavati njegovo prošnjo za mednarodno zaščito. Zaradi lege je bila za večino ljudi prva država vstopa v Evropsko unijo Grčija, vendar legalne deportacije niso bile dovoljene zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti glede azilnih postopkov. Naslednja država, kamor so potekale deportacije po dublinski uredbi, je bila tako Hrvaška.

Pravobranilka Sharpston je svoje mnenje med drugim podala tudi zaradi zahteve po pojasnilih s strani slovenskega Vrhovnega sodišča. Gre namreč za primer sirskega državljana, ki je prek državno organiziranega prevoza vstopil v Slovenijo in februarja 2016 oddal prošnjo za azil. Kasneje je bil arbitrarno izbran in po dublinski uredbi deportiran na Hrvaško. Deportirani Sirec je nato sodbo izpodbijal, češ da na ozemlje Slovenije ni vstopil nezakonito, saj je bil prevoz organiziran. Vrhovno sodišče se je zato znašlo pred zagato, kako upoštevati izraz nezakonit vstop v državo. Mnenje Sharpston je bilo oblikovano na dotičnem primeru in primeru dveh Afganistank, ki sta za azil zaprosili v Avstriji in jima je grozila deportacija na Hrvaško. Mnenje pravobranilke tako za obravnavo prošenj, oddanih v času organiziranega prevoza po Balkanski poti, dolži tiste države, kjer je prosilec za azil najprej oddal prošnjo za mednarodno zaščito in ne, kjer je vstopil v Evropski unijo.

Nadaljujemo z dopisniškimi novicami. Azilne politike so tema, ki že dalj časa obvladuje delo ministrov, poslancev in komisarjev. Danes tako poteka srečanje notranjih ministrov držav članic v Luksemburgu, včeraj pa se je končal dvodnevni seminar Evropske Komisije in parlamenta glede begunske problematike. Pogovori potekajo predvsem v luči reforme Dublinske uredbe, ki določa obveznosti držav pri obravnavi prošenj za azil. V posnetku, ki nam ga je poslal dopisnik Gal, socialdemokratska europoslanka Elly Schlein pojasni videnje reforme, kot jo vidijo v njeni poslanski skupini.

Izjava.

V začetku tedna je češki notranji minister Milan Čovanec sporočil, da bo Češka prenehala z izvajanjem relokacije beguncev iz taborišč v Italiji in Grčiji v druge članice unije. Ta država je do sedaj v okviru programa sprejela le 12 ljudi, medtem ko je bila načrtovana številka okoli 2700. Češka se z neupoštevanjem načrta Evropske Komisije pridružuje njegovim največjim nasprotnicam: Avstriji, Madžarski in Poljski. Vseh načrtovanih relokacij je bilo prvotno 160 tisoč, do sedaj pa je bilo izvedenih 18.500. Komisija je državam napovedala tožbe in posledično možne finančne sankcije.

Na področju evropskega povezovanja pa niso aktivni zgolj birokrati in politiki, ta teden je namreč na italijanskem otoku Lampedusa potekalo srečanje generalnih direktorjev policij sredozemskih držav. Cilj srečanja šefov policij Cipra, Grčije, Hrvaške, Portugalske, Španije, Francije, Malte, Italije in Slovenije je bil vzpostavitev skupnega okvira pri odločitvah glede varnostnih zadev na evropskem in mednarodnem področju. Srečanja se je v imenu Slovenije udeležil generalni direktor Marjan Fank, ki je idejo rednega srečevanja in vzpostavitve sredozemskega foruma za varnost tudi sam podprl. Srečanje policistov na turistično najmanj zanimivem otoku Sredozemlja se je končalo s podpisom skupne deklaracije o sodelovanju držav v boju proti nelegalnim prečkanjem meja in vračanju beguncev v izvorne države.

Zaključujemo v Ljubljani. Konec preteklega tedna je v Grand Hotelu Union potekalo srečanje sveta evropske liberalne stranke ALDE. Skupina, katere članica je tudi Stranka modernega centra, se je v domači prestolnici oglasila na povabilo premiera Mira Cerarja. Poslušajmo, kakšno vizijo prihodnosti nam je ponudil v pozdravnem nagovoru na tiskovni konferenci.

Izjava.

Poleg premiera je bila večkratni častni govornik srečanja tudi komisarka za transport Violeta Bulc. Podobno kot Cerar tudi ona vidi preroditvene potenciale liberalizma za narod in zemljo.

Izjava.

Kako pa je članstvo ALDE-ja izzivalo obstoječe načine delovanja in ubrilo poti onkraj človeku in naravi neprijaznih okvirov v Ljubljani? Levolibertarna stranka Radicali Italiani je ponovno polnopravna članica zavezništva, sprejetih je bilo pet resolucij, s katerimi so izrazili podporo civilnodružbenim gibanjem na Madžarskem in v Venezueli, obsodili so bolgarsko koalicijo, v kateri so neonacistične stranke in podprli bolj odločno vlogo Evropske unije v zunanji politiki. Prav tako jim ni všeč, da je Azerbajdžan v Gruziji ugrabil novinarja Afgana Mukhtarlija. Med vsemi političnimi aktivnostmi pa so organizirali še okrogli mizi na temo univerzalnega temeljnega dohodka in avtomatizacije v proizvodnji. Z drzno tezo v vlogi prometa v boju proti ekstremizmu zaključuje Bulc.

Izjava.

 

OSMA

V Veliki Britaniji so včeraj volivci odšli na predčasne volitve. Do zaključka redakcije glasovi še niso bili do konca prešteti, vendar lahko vseeno z zagotovostjo rečemo, da je zmaga pripadla Theresi May in konservativcem. Ta zmaga pa je vendarle pirova, saj jim glede na zdaj znane rezultate in projekcije ne bo uspelo pridobiti zadosti glasov za absolutno večino. Po ocenah BBC-ja si lahko obetajo 316 od 650-ih sedežev, laburisti pa 265. Slednje je sicer njihov najboljši rezultat po dolgem času, glede na sedaj znane rezultate pa se bodo po vsej verjetnosti volitve ponovile.

Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji sklenila, da ne podpre minimalne ponudbene cene za delnico Nove Ljubljanske Banke v višini 55 evrov. Slednjo je na podlagi priporočila finančnega svetovalca Deutsche Bank predlagala uprava Slovenskega državnega holdinga, vendar je ceno kot prenizko zavrnil že nadzorni odbor holdinga. Posledično je odločitev o ustreznosti višine cene padla na vlado kot skupščino SDH-ja. Ta je ponovila sodbo nadzornikov in zaustavila postopek prodaje. Knjigovodska vrednost delnice namreč znaša 65,5 evra.

Po besedah premiera Mira Cerarja je razlog za nizko postavljeno spodnjo mejo cene delnic NLB tveganje stroškov iz naslova tožb hrvaških bank zaradi prenesenih vlog hrvaških deviznih varčevalcev. Spomnimo, da je prodaja Nove ljubljanske banke del obveznosti slovenske države do Evropske komisije. Po dokapitalizaciji v višini 1,5 milijarde evrov leta 2013 se je namreč vlada zavezala, da bo v zameno za dovoljenje za sanacijo prodala 75 odstotkov delnic. Kasneje preoblikovani dogovor pa je določal prodajo 50 odstotkov do konca letošnjega leta, 25 odstotkov minus eno delnico pa prihodnje leto. V kolikor letos ne bo podpisana zavezujoča pogodba o prodaji, pa se glede na besedilo odločbe Komisije obeta prodaja bank NLB Skupine na Balkanu. Prodaja teh bi potekala prek posebnega skrbnika in mimo državnega upravljavca.

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness