ob 7:05

Italijanska policija je pričela z zasliševanjem članov anarhistične organizacije Neformalna anarhistična zveza - FAI, med njimi enega izmed vodilnih članom le-te, Alessandra Settepanija. Več deset članov omenjene organizacije so v sredo pridržali v obsežni raciji, desetim od njih, med njimi štirim ženskam, pa so odredili pripor. Anarhistični organizaciji Neformalna anarhistična zveza (FAI) in Mednarodna revolucionarna fronta (FRI) namreč sumijo vpretenosti v več terorističnih napadov v Italiji, Franciji in Nemčiji, med njimi za pošiljanje pisemskih bomb, ki so jih nedavno nazaj prejemala veleposlaništva v Rimu in Atenah.

Državni zbor je s 84 glasovi za in nobenim proti podprl sklep o znižanju proračunskih sredstev, ki so namenjena sofinanciranju političnih strank. Strankam se sredstva znižujejo za dobrih 24.000 evrov na mesec. Skupna vsota sredstev, namenjenih političnih strankam, se bo z tako s sprejetim sklepom s predvidenih 224.000 evrov znižala pod 200.000 evrov.

V Prištini so do smrti zabodli predsednika upravnega odbora kosovske agencije za privatizacijo, Dina Asanaja. Umorili so ga na njegovem domu v ograjeni soseski na obrobju kosovske prestolnice, na kar so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl zaradi vbodnih ran. Asanaj je vodil kosovsko agencijo za privatizacijo, ki je bila zadolžena za privatiziranje javne lastnine še iz časov nekdanje Jugoslavije. Policija še ni ugotovila motiva za umor, vendar je zapletena situacija premoženjskih pravic na Kosovu jedro mnogih sporov.

ob 8:05

LPP je Mestni občini Ljubljana podal predlog za spremembo cene mesečne šolske vozovnice, in sicer bi se ta za 3 evre podražila s 17 na 20 evrov. Predlogu spremembe cene naj bi botrovalo trenutno neurejeno področje subvencioniranja šolskih mesečnih vozovnic v mestnem linijskem prevozu potnikov na državni ravni. V primeru, da država do 1. septembra sprejme sistemski zakon o javnem potniškem prometu in uveljavi enoten sistem subvencioniranja šolskih vozovnic na ravni države, ki bo vključeval tudi mestni linijski prevoz potnikov, do spremembe cene mesečne šolske vozovnice ne bo prišlo.

Več medijev, ki so blizu sirskemu režimu, je poročalo, da je vlada Bašarja Al Asada oboroženim nasprotnikom režima dala 24 ur časa, da položijo orožje in se predajo oblastem, ali pa bo šla vojska nadnje z vojaškimi sredstvi. To je vlada v Damasku sporočila tudi odposlancu ZN in Arabske lige za Sirijo Kofiju Annanu. Razloge za spremembo v strategiji sil predsednika Bašarja al Asada opozicija razume kot poskus, da sirska vojska prežene nasprotnike režima - večinoma sunite - z določenih območij, z namenom, da bi nastale večje enklave režimu zvestih ljudi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom letalskega oporišča Korenovsk ob Črnem morju napovedal ruski program brezpilotnih letal. Do leta 2020 naj bi Moskva za omenjeni program namenila okoli 10 milijard evrov. Ob omenjeni napovedi, pa se je seveda težko izognil novim grožnjam z ostrim odzivom Rusije na morebitno Natovo vzpostavitev protiraketnega ščita. Rusija v protiraketnem ščitu vidi grožnjo lastni varnosti in vedno znova grozi, da bo zaradi tega v eksklavi Kaliningrad namestila rakete dolgega dosega z jedrskimi konicami.

ob 9:05

Britansko vrhovno sodišče je zavrnilo prošnjo ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea za ponovno obravnavo vprašanja njegove izročitve Švedski. Sedem vrhovnih sodnikov je v odločitvi soglasno pritrdila njegovi izročitvi z besedami, da ne vidi razloga proti njej. Assange je tako izkoristil vse pravne možnosti na Otoku in se lahko obrne le še na Evropsko sodišče za človekove pravice, a po mnenju pravnih strokovnjakov tudi tam nima veliko možnosti za uspeh. Če primer ne bo romal še na evropsko sodišče, bi lahko 40-letni Avstralec na Švedsko prispel nekje med 28. junijem in 7. julijem.

Državna sekretarka Združenih držav Amerike Hillary Clinton je objavila novo strategijo administracije predsednika Baracka Obame do Podsaharske Afrike, ki temelji na povečanju trgovine, zmanjševanju revščine, gospodarski rasti, izboljšanju demokracije in večji varnosti. Obamova strategija zavezuje ZDA k povečanju trgovinske menjave in investicij z boljšim gospodarskim upravljanjem, k promociji regionalnih povezovanj, širitvi dostopa držav s tega območja na svetovne trge in vzpodbujanje ameriških podjetij k večji trgovini in investicijam. ZDA so se zavezale tudi k utrjevanju demokracije v Afriki in k nasprotovanju afriškim voditeljem, ki ogrožajo demokratične procese. Poglobilo pa naj bi se varnostno sodelovanje z afriškimi državami in regionalnimi organizacijami, ter pomagalo pri končanju nasilja v Slonokoščeni obali in Keniji, Sudanu, Somaliji in drugje.

Egiptovski vrhovni vojaški svet je sporočil, da bo drugi krog predsedniških volitev v državi potekal v skladu z načrti, 16. in 17. junija. Do zagotovila prihaja po tem, ko je egiptovsko ustavno sodišče razveljavilo lanske parlamentarne volitve, ki naj bi potekale v nasprotju z ustavo. Zato so jih razglasili za neveljavne, kar pomeni, da se mora parlament razpustiti. Sodišče je še potrdilo, da zadnji premier strmoglavljenega predsednika Hosnija Mubaraka Ahmed Šafik ostaja v drugem krogu predsedniških volitev.

ob 10:05

Kolumbijski kongres je potrdil zakon, ki postavlja smernice za mirovna pogajanja med vlado in levo-usmerjenimi gverilskimi skupinami. Zakon kliče po mehkih kaznih za upornike, če ti priznajo svoje zločine in odložijo orožje. Poteza predstavlja odmik od politike prejšnjih kolumbijskih vlad, ki so zavračala pogajanja z njimi, kritiki zakona pa pravijo, da je sprejeta zakonodaja preveč milostljiva. Skupine za človekove pravice in desničarski politiki, mnogi od katerih so blizu bivšemu predsedniku Alvaru Uribe pravijo, da bo Kolumbija z zakonodajo dopustila, da bodo zločini ostali nekaznovani.

Po 17 letih na begu je bil na Japonskem aretiran še zadnji član sekte Aum Šinrikjo, ki so ga iskali zaradi sodelovanja v napadu s smrtonosnim živčnim plinom sarin na tokijski podzemni železnici leta 1995. 54-letnega Kacujo Takahašija je policija izsledila v neki kavarni v Tokiu, njegovo identiteto so že potrdili, v lovu na Takahašija pa naj bi sodelovalo na tisoče policistov. Takahaši naj bi v napadu, 20. marca 1995 sodeloval kot voznik, takrat je umrlo 13 ljudi, več kot 6000 pa je bilo ranjenih. Zaradi sodelovanja v napadu s sarinom in drugih zločinov je bilo obsojenih skoraj 200 članov sekte Aum Šinrikjo. Od tega jih je 13, med njimi na pol slepega ustanovitelja kulta Šoka Asaharo, doletela smrtna kazen, ki pa še ni bila izvršena.

Na Dunaju je na procesu v zadevi Patria prvič nastopil tudi poslovnež Walter Wolf. Proces je, seveda poleg očitnega, tudi sicer zanimiv, saj se je na njem Wolf skregal s tožilcem Volkertom Sackmanom, ga zmerjal z idiotom in mu pojasnil, da je v svojem življenju uspešnega poslovneža zaslužil toliko denarja, kot si ga tožilec lahko predstavlja samo v sanjah. Zanikal je vse očitke o podkupovanju, a bil precej neprepričljiv pri pojasnjevanju nekaterih finančnih transakcij. Je pa povedal, da se je v slovenski posel z oklepniki Patria vmešal, da bi zagotovil finančno varnost za svoja mladoletna otroka, saj mu je Wolfgang Riedl za posredovanje pri poslu obljubil večmilijonsko provizijo. Sojenje se bo nadaljevalo 12. septembra.