1. 3. 2013 – 10.05

Plujemo po Britoffu

ob 07.05

Guðlaugur Þór Þórðarsson, parlamentarni poslanec opozicijske islandske Stranke za neodvisnost Sjálfstæðisflokurinn je zavzel položaj zoper visoke davke na dobrine, ki na Islandijo prihajajo iz uvoza. Ti naj bi po njegovem mnenju predvsem oškodovali družine, ki imajo manjše prihodke. Islandci obleke in elektronske naprave že tradicionalno kupujejo na počitnicah v tujini, saj take in podobne stvari na Islandiji stanejo tudi do dvakrat več, ker so uvozni davki tako visoki. To pa je po mnenju poslanca predvsem diskriminatorno do tistih, ki si potovanja izven Islandije ne morejo privoščiti. »Davek na uvoz je v bistvu davek na revščino,« je še dodal islandski poslanec.



Poročilo je pokazalo, da se vse več danskih uživalcev marihuane zateka k gojenju rastline doma. Raziskavo je izvedla Helle Dahl iz Centra za raziskavo alkohola in drog na Univerzi v Århusu. Sodeč po njenem poročilu na Danskem za domačo rabo travo doma goji vsaj 1200 gospodinjstev, izpostavljeno pa je bilo, da mnogi rastlino uporabljajo iz medicinskih razlogov in ne toliko v rekreativne namene. Večina domačih vzgojiteljev kanabisa naj bi doma gojila tudi manj od 50 od petdesetih rastlin. Zakonodaja na Danskem sicer prepoveduje gojenje marihuane, prodaja semen pa ostaja legalna.

 

Norveške oblasti so sporočile, da bo stara in neuporabna ladja Lyubov Orlova, ki so jo mediji označili za »ladjo duhov«, najverjetneje naplavila na obale njihove države, podobno so sporočile tudi islandske oblasti. Ladja trenutno prosto tava preko severnega dela Atlantskega oceana, opazili so je približno 2400 km stran od obale Irske. Ladja, ki je služila za turistična križarjenja in je bila izdelana v Jugoslaviji, je na naslovnice prišla pred mesecem dni, ko so jo po dveh letih privoza v Novi Fundlandiji želeli prepeljati v Dominikansko republiko, da bi jo tam uničili. Posadka vlečnega čolna pa je sredi snežne nevihte izgubila nadzor nad kablom, s katerim sta bili ladji povezani med seboj. Potem, ko je ladja zaplavala v mednarodne vode, so se kanadske oblasti odločile, da prekinejo s poskusi, da bi jo ujeli.

 

ob 08.05

 

Družba Gen-I, ki elektriko dovaja kar 82 tisočim slovenskim gospodinjstvom, z današnjim dnem draži električno energijo. Vendar v podjetju poudarjajo, da kljub višjim cenam ostajajo najcenejši ponudnik električne energije v državi. V povprečju se bo cena elektrike zvišala za 8,8 odstotka, kar pri povprečnem gospodinjstvu predstavlja 1,2 evra. Podražitev je Robert Golob, predsednik uprave podjetja Gen-I, napovedal že januarja, ob tem pa dodal, da v zadnjih štirih letih niso spreminjali cene elektrike. S tokratno podražitvijo dajejo zavezo, da bodo to ceno držali najmanj do 31. decembra 2014.

 

Danes začne veljati tudi meddržavni sporazum o zaposlovanju delavcev migrantov iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki celovito ureja pogoje in postopke s tega področja. Delodajalci bodo lahko v skladu s sporazumom zaposlili le tiste delavce migrante iz BiH, ki bodo starejši od 18 let in bodo najmanj 30 dni pri pristojnih javnih službah za zaposlovanje v BiH prijavljeni kot brezposelne osebe. V tej luči bo izjema le strokovna zaposlitev delavca migranta, to je zaposlitev s polnim delovnim časom, za katero bo delavec migrant prejemal plačilo v višini najmanj trikratnika minimalne slovenske plače. Te delavce bo mogoče zaposliti tudi brez predhodne 30-dnevne prijave. Poleg tega se bo lahko delodajalec za zaposlitev delavca migranta odločil le, če na trgu dela v Sloveniji ne bo ustreznih domačih kandidatov za ponujeno prosto delovno mesto, sam pa bo moral za zaposlitev tujca izpolnjevati vse zakonske pogoje.



Igor Prodnik pa bo z današnjim dnem uradno prevzel mesto direktorja Filmskega studia Viba film. Imenovanje je med velikim delom filmskih ustvarjalcev naletelo na ogorčenje, saj naj bi Prodnik med letoma 2005 in 2009, ko je opravljal vrsto funkcij na področju filma, deloval razdiralno in povzročil zastoj filmske produkcije. Na zadnjem, ponedeljekovem protestnem srečanju pobude zaslofilm so filmski ustvarjalci dejali, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da bi dosegli razveljavitev odločbe ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki opravlja tekoče posle, Žige Turka, ki je Prodnika imenoval za obdobje petih let in ki so mu, ker ni želel predstaviti argumentov v podporo Prodniku, filmarji izrekli tudi državljansko nezaupnico in prekinili vsakršno komunikacijo z njim.

 

ob 09.05

 

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je v prizivnem postopku oprostilo nekdanjega načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Momčila Perišića, ki je bil septembra 2011 obsojen na 27 let zapora zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Sarajevu, Srebrenici in Zagrebu med leti 1993 in 1995. Sodnik Theodor Meron je ob tem zahteval, da se Perišića, ki ga bo srbski premier Ivica Dačić v domovini lahko objel v petek, takoj izpusti iz zapora. Perišić bo v domovino pripotoval z vladnim letalom. 68-letni Perišić je bil na prvi stopnji obsojen na 27 let zapora zaradi pomoči bosanskim Srbom pri poboju in pregonu Bošnjakov v Srebrenici ter podpore topniškim in ostrostrelskim napadom na civiliste v Sarajevu ter raketnim napadom na Zagreb. Na to sodbo se je pritožil in zahteval njen preklic, rekoč da je nedolžen in mu krivda ni bila dokazana brez upravičenega dvoma. V to smer je danes razsodil tudi prizivni senat sodišča, ki je razsodil, da ni bilo mogoče brez upravičenega dvoma ugotoviti, da je nekdanji načelnik generalštaba pomagal ali podpiral zločine vojske bosanskih Srbov in vojske samooklicane Republike Srbske krajine.

 

Ameriški vojak Bradley Manning je pred vojaškim sodiščem ponudil priznanje krivde za deset od 22 točk obtožnice v zvezi s krajo zaupnih dokumentov vlade, ki jih je poslal spletni strani WikiLeaks. Manning je prebral tudi izjavo, v kateri je pojasnil razloge za svoja dejanja in pojasnil, da je bil v letu 2009 močno razočaran nad vojno v Iraku, v razmerju s fantom pa naj bi v tem obdobju imel tudi težave. Razložil je še, da naj bi preden je informacije predal Wikileaksu, le-te ponudil še Washington Postu, kjer ga niso jemali resno in New York Timesu, od koder ni prejel odgovora, V primeru, da sodnica Denise Lind sprejme priznanja krivde, 25-letnemu vojaku grozi do 20 let zapora. Tudi v tem primeru lahko tožilci še naprej vztrajajo pri preostalih točkah obtožnice, med katerimi je najhujša "pomoč sovražniku", zaradi katere mu grozi dosmrtni zapor.



Vlada je sprejela sklepe za pogajanja v postopku prijateljske poravnave s predstavniki šestih izbrisanih, ki jim je evropsko sodišče junija lani dosodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki so jo utrpeli zaradi izbrisa. Med drugim je določila postopek in pravila pogajanj ter skupino za pogajanja o dokončnem poplačilu premoženjske škode. Evropsko sodišče je namreč 26. junija lani v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji šestim posameznikom med drugim dosodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jim je bila septembra lani tudi izplačana. Obenem pa je sodišče Sloveniji naložilo, da mora v enem letu pripraviti sistem odškodnin za vse izbrisane v Sloveniji.

 

PAPAM NON HABEMUS. DEO GRATIA!

 

ob 10.05

 

Policija je k svojemu poročilu o možu, ki trdi, da ga je med vožnjo po floridski avtocesti ustrelil njegov pes, po nekaj časa vendarle dodala ščepec skepticizma. Komandir Steve Carr, ki načeluje policijski postaji v centralnem delu mesta Sebring, kjer je do streljanja prišlo, je povedal, da obstaja »nekaj indicov«, da bi si omenjeni mož zgodbo lahko izmislil. Gregory Lane Lanier je namreč policiji povedal, da je mislil, da njegova 9-milimetrska semi-automatska ročna puška znamke Beretta ni nabita, ko je vanjo brcnil njegov temni in veliki angleški buldog in ga - vendar za njegovo življenje ne preveč ogrožujoče - ustrelil. Carr je v izjavi dodal, da se z zgodbo niso preveč ukvarjali, ker se ni zdelo, da bi šlo v primeru za kriminalno dejanje.

 

Eden od kitajskih šefov podjetij v mestu Jinhua, katerega identiteta je zavoljo diskretnosti ostala nerazkrita, je devetim zaposlenim v svojem podjetju zapovedal, da morajo za njegovo dvanajstletno hčerko reševati njene domače naloge. Pisarniško tiranijo, ki se meša s starševsko željo po dobrih šolskih rezultatih v kompetitivnem šolskem sistemu, naj bi omenjeni šef utemeljil z besedami, da bo delanje domače naloge za zaposlene koristna vaja. Med nalogami, ki so jih morali reševati v času po koncu službe, so bili matematični problemi, izgradnja manjših modelov in celo naloga v sklopu katere so morali slikati slike, fotografirati, zmontirati video in povrhu še napisati esej. Delo jim je, kot pravijo, oteževal tudi nenehen trud, da bi uspešno posnemali nivo osnovnošolskega otroka, kar je, kot pravijo, pomenilo, da je moralo biti slabšega od tistega, s katerim se navadno ponaša odrasli. 35-letni Wang, ki mu je pripadla naloga napisati esej, je ob tem zajokal: »Prisilil sem se moral v imaginarno stanje!«. Za otroka in šefa šola ne namerava odrediti nekih ukrepov, je pa ena od profesoric zgroženo zatrdila, da je situacija povsem skrenila od originalnega namena naloge.

 

Madžari so množično oddajali glasovnice – in izbrali ime za malo slonico. Gre za prvi primer rojstva slona, ki bi se rodil v budapeštinskem živalskem vrtu od leta 1961. Slonico pa so v izboru, v katerem je glasovalo več kot 200 tisoč ljudi, poimenovali Asha, tehtala je 75 kg. Sicer so imeli madžari na voljo šest imen — Asha, Anita, Angyal, Amelie, and Aishwarya. Morda ste opazili, da se vsa pričnejo na A; to pa na čast njeni materi, ki jo krasi ime Angele.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.