OB SEDMIH

Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi se korak za korakom približuje zaporniški celici. Drugostopenjsko sodišče v Milanu je potrdilo štiriletno zaporno kazen, od tega tri leta pogojno, in prepoved opravljanja javne funkcije za pet let zaradi davčne utaje. Primer se vleče iz devetdesetih let, ko se je njegov medijski imperij Mediaset pri nakupu televizijskih in filmskih pravic izognil plačilu več milijonov evrov davkov. Berlusconiju in njegovi odvetniški ekipi sedaj ostaja na voljo pritožba in upanje, da sodba ne bo potrjena še na tretji, zadnji stopnji.

Katalonski separatistični pobudi se je zoperstavilo špansko ustavno sodišče, ki je deklaracijo katalonske suverenosti, sprejeto januarja v regionalnem parlamentu, razglasilo za nezakonito. Deklaracija naj bi bila podlaga za izvedbo referenduma o neodvisnosti Katalonije leta 2014, presojo o njeni ustavnosti pa je zahtevala španska vlada, ki trdi, da regije ne morejo organizirati referendumov. Premier Katalonije Artur Mas je razočaran nad odločitvijo sodišča napovedal nadaljevanje zastavljenih odcepitvenih teženj.

Po poročanju medijev lahko v prihodnje pričakujemo vitkejšo Novo Ljubljansko banko. V predlogu reorganizacije vreče brez dna njeno vodstvo napoveduje odpuščanje od šeststo petdeset do sedemsto zaposlenih, ukinitev sedemnajstih organizacijskih enot in zaprtje tretjine poslovalnic. Spremembe naj bi bile v skladu s konceptom vitke banke, dieto pa naj bi zahtevali spremenjeni časi, še ugotavljajo banksterji v omenjenem dokumentu, ki naj bi bil predstavljen javnosti konec meseca.

OB OSMIH

Britanski teoretski fizik Stephen Hawking se je po posvetih s palestinskimi akademskimi kolegi odločil za bojkot pete Predsedniške konference pod pokroviteljstvom izraelskega predsednika Shimona Peresa. Svojo odločitev za neudeležbo na junijskem srečanju, na katerem naj bi sodelovala svetovna politična in miselna kisla smetana, je pojasnil v pismu Peresu, šlo pa naj bi za protest proti izralskemu odnosu do Palestincev. Leta 2006 je Hawking že obiskal Izrael, od zadnje invazije na Gazo leta 2008 pa je precej spremenil odnos do te države.

Trideset rudarjev v črnogorskem Nikšiću, ki že trinajst dni protestno biva v jami, je začelo gladovno stavko. Takšno odločitev so sprejeli, ker vlada ni izpolnila zahteve po izplačilu sedmih zaostalih plač in zagonu proizvodnje, ki je bila ustavljena leta 2011. Vlada na zahteve ni odgovorila, omenjenih je bilo samo tristo dvajset tisoč evrov pomoči, kar pa rudarji zavračajo. Vztrajajo pri dveh milijonih potrebnih sredstev za nadaljevanje dela v rudniku boksita, ki je sicer v ruski lasti in je poleg železarne največje podjetje v mestu.

Poslanci v parlamentu Federacije Bosne in Hercegovine so si na izredni seji razbijali glavo z vprašanjem, kaj storiti po aretaciji in odredbi pripora za predsednika federacije Živka Budimira prejšnji mesec. Problem je nastal, ker zakonski in ustavni red federacije ne predvideva zaprtega političnega čelnika, zato so stranke predlagale različne rešitve. Seja se je končala brez odločitve. Brez podpore sta ostala oba predloga, tako tisti, da se predsednika razglasi za nezmožnega opravljati svojo funkcijo, kot tudi tisti, da se njegova pooblastila prenese na podpredsednike.

OB DEVETIH

Kljub prepovedi zborovanja je na tisoče podpornikov spremljalo konvoj z nekdanjim haitijskim samodržcem Jean-Bertrandom Aristidejem med potjo na sodišče v glavnem mestu Port-au-Prince. Čakalo ga je zaslišanje o umoru znanega novinarja leta 2000, ko je bil nekdanji duhovnik vodja opozicije. Tokrat se je prvič pojavil v javnosti po vrnitvi iz Južne Afrike, kamor je bil z ameriškim vojaškim letalom izgnan leta 2004. Čeprav po vrnitvi nima veliko vpliva v političnem življenju, pa uživa veliko podpore med revnimi prebivalci opustošenega otoka.

Panamska vlada je zaradi pomanjkanja električne energije odredila zaprtje šol in skrajšanje delovnega časa v državnih uradih. Za nastale razmere je kriva huda suša, ki pustoši tretjino države. Hidroelektrarne prispevajo kar šestdeset odstotkov električne energije v Panami, ki je z več kot deset odstotno gospodarsko rastjo najhitreje rastoče gospodarstvo v Latinski Ameriki. Ponoči so zaprti tudi bari, nočni klubi, kinodvorane in trgovine, z ukrepom pa naj bi se izognili večjim redukcijam, ki bi lahko resno prizadele gospodarstvo.

V Daki, prestolnici Bangladeša, je prišlo do nove nesreče v eni od tekstilnih tovarn. V požaru je umrlo najmanj osem ljudi, žrtev pa bi bilo verjetno še več, če se nesreča ne bi zgodila ponoči, ko v stavbi ni bilo več delavcev. Medtem reševalci še naprej odkrivajo nove žrtve pod ruševinami tovarne, ki se je porušila konec prejšnjega meseca. Najdenih je bilo že devetsto dvanajst trupel. Zahodna podjetja grozijo, da bodo zaradi slabih delovnih razmer prekinila sodelovanje s tamkajšnjimi »švic-fabrikami«, verjetno pa si bodo zaradi cenene delovne sile še naprej raje zatiskale oči.   

OB DESETIH

Tako kot je nasilna navzven, je vojska Združenih držav Amerike tudi navznoter. Število spolnih napadov v njej se povečuje, za lani se na podlagi anonimnega raziskovanj ocenjuje, da je bilo šestindvajset tisoč pripadnikov in pripadnic žrtev napada, od posilstva do ponižujočega seksualnega kontakta, samo tri tisoč pa jih je tudi podalo prijavo. Zadnja afera je izbruhnila, ko je bil prav visoki oficir, ki je bil zadolžen za preprečevanje takšnih dejanj v letalskih silah, obtožen nadlegovanja kolegice v alkoholiziranem stanju.

Raziskava številka dve. Zanimivo bi bilo videti, kako si nasprotniki ameriške imigrantske reforme predstavljajo ureditev tega vprašanja na podlagi konkretnih številk v Kaliforniji. Center za študije integracije priseljencev je v torek izdanem poročilu navedel, da od enajstih milijonov ameriških ilegalnih priseljencev približno četrtina njih živi v tej zvezni državi, kjer predstavljajo sedem odstotkov prebivalstva. Vsak peti otrok, ki živi v okrožju Los Angeles, ima najmanj enega starša, ki je ilegalni priseljenec. V nekaterih predelih Los Angelesa je celo več kot tretjina prebivalstva brez dovoljenja za prebivanje.

Tretjič, brez raziskave, z državljanskim pogumom. Del ameriških nun v zadnjem času dokazuje, da za razliko od svojih evropskih sestra premore tudi sposobnost kritičnega mišljenja. Triinosemdesetletna Megan Rice je bila skupaj s še dvema starejšima pacifistoma spoznana za krivo zaradi škode, ki so jo povzročili med protestnim vlomom v vojaški jedrski objekt. Njihova akcija iz lanskega poletja je poskrbela za precej razburjenja v vojaških vrstah, veliko pristojnih uslužbencev je bilo prerazporejenih, varnostna pravila pa spremenjena. Čeprav jo sedaj lahko doleti precej huda kazen, je Megan na sodišču izjavila, da obžaluje samo to, da je sedemdeset let čakala na akcijo.