Predpočitniški britOFF

Predpočitniški britOFF

Aktualno-politična novica
počitnice
29. 6. 2018 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10. uri

Zadnji petek letošnjega junija, zadnji pregled novic iz Evropskega parlamenta v tej sezoni. Evropski parlament se je s Svetom neformalno dogovoril o vzpostavitvi Evropske solidarnostne enote, ki naj bi, kot že ime pove, povečala solidarnost v EU. Enota bo mladim med 18. in 30. letom ponudila možnosti za prostovoljsko udejstvovanje ali delovanje na različnih projektih širom EU. Aktivnosti udeležencev bodo potekale na različnih področjih, kot so preprečevanje naravnih nesreč in kasnejša obnova, varstvo okolja in sprejem ter integracija iskalcev mednarodne zaščite. Za izvajanje programa bo EU namenila 375 milijonov evrov, 80 odstotkov katerih bo prerazporejenih iz drugih programov, 20 odstotkov pa bo novega denarja. Neformalni dogovor mora potrditi še Odbor za kulturo in izobraževanje, septembra pa na plenarnem zasedanju najverjetneje še celotni parlament.

Solidarno naprej. Evropski parlament je Evropski svet pred junijskim zasedanjem, na katerem so glavna tema migracije, pozval, naj sprejme skupne odločitve, ki temeljijo na solidarnosti. Poslanci so poudarili, da Evropa potrebuje učinkovit skupni azilni sistem, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, a hkrati zagotavlja povečan nadzor na meji in krepi varnost. Predsednik Odbora za državljanske svoboščine Claude Moraes je Svet pozval, naj sprejme celovito, humanitarno in hkrati učinkovito rešitev za migracije. Poudaril je še, da parlament ne bo podprl vzpostavitve centrov izven meja EU, ker to lahko vodi v kršitve človekovih pravic. Poslanci so sicer že novembra lani sprejeli svoje predloge za reformo dublinskega sistema. Skladno s tem predlogom bi se odgovornost za obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito razporedila med države članice.

Glede področja migracij so poslanci dejali tudi, da humanitarna pomoč migrantom ne bi smela biti kazniva. V nezakonodajni resoluciji je Odbor za državljanske svoboščine izrazil zaskrbljenost nad uporabo zakonodaje EU za kaznovanje državljanov EU, ki pomagajo migrantom. Direktiva iz leta 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju namreč od držav zahteva, da uvedejo sankcije za osebe, ki migrantom pomagajo ravno pri tem. Direktiva daje državam obenem možnost, da določijo izjeme za humanitarno delovanje, kar pa je storilo le malo držav. Člani odbora želijo z resolucijo države EU pozvati, naj to izjemo vključijo v nacionalne zakonodaje. Od Komisije pa pričakujejo izdajo smernic za države članice, v katerih bo jasno opredeljeno, katere oblike pomoči so kaznive. Razloge za sprejem resolucije pojasni Claude Moraes.

Izjava

Ravno prejšnji teden je vsakršno pomoč nezakonitim migrantom kriminalizirala Madžarska, kjer so po presoji Odbora za državljanske svoboščine ogrožene evropske vrednote. Odbor je zato sprejel poročilo, v katerem Svet EU poziva, naj ukrepa in sproži postopek po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji. Ta člen predvideva, da lahko Svet na pobudo Parlamenta ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote EU iz 2. člena. To so predvsem spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih pravic. V poročilu so poslanci opozorili predvsem na delovanje ustavnega in volilnega sistema, neodvisnost sodstva, svobodo izražanja in pravice manjšin. Odbor je situacijo na Madžarskem preučil, potem ko ga je za to maja 2017 pooblastil plenum. O poročilu bo celoten parlament glasoval septembra, za sprejetje je potrebna absolutna večina, to je 376 glasov, oddani pa morata biti dve tretjini vseh glasov.

V Evropskem parlamentu je potekalo drugo zaslišanje v zvezi z zadevo Cambridge Analytica. Govora je bilo o učinku škandala na zasebnost in zaščito osebnih podatkov, volitve, zaupanje potrošnikov ter kibernetsko varnost. Nasproti poslancev so se posedli strokovnjaki s področja zaščite osebnih podatkov in aktivisti ter trije predstavniki podjetja Facebook. Naslednje in zadnje v vrsti zaslišanj v zvezi s Facebookom bo 2. julija, ko bodo povabljenci razpravljali o možnih rešitvah in ukrepih na ravni EU za odpravo negativnih posledic in preprečitvi ponovitve tega nesrečnega dogodka.

Evropski parlament se je v tem tednu posvečal tudi odnosom z drugimi državami. Od ponedeljka do srede je potekalo sedmo zasedanje parlamentarne skupščine Euronest oz. EU-Neighbourhood East parliamentary assembly. Ta združuje evropske poslance in njihove kolege iz Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Moldavije in Ukrajine. Razpravljali so o skupnih izzivih in sprejeli resolucije o različnih temah, od varnostnih izzivov in tujih investicij do energijske učinkovitosti in ukrajinskih političnih zapornikov v Rusiji. Podpredsednik Evropskega parlamenta Zdzisław Krasnodębski je ob odprtju zasedanja poudaril, kako pomembno je, da sprejete odločitve izboljšajo položaj državljanov tako vzhodnih partneric kot držav članic EU. Parlamentarna skupščina Euronest je bila ustanovljena leta 2011 kot parlamentarni organ Vzhodnega partnerstva. Evropski parlament vanjo prispeva 60 poslancev, vzhodne partnerice pa vsaka po deset. Sestanejo se enkrat letno.

Za konec še o zahodnih partnericah. Odbor za zunanje zadeve je sprejel resolucijo o stanju odnosov med EU in ZDA. V dokumentu so poslanci zapisali, da odstop ZDA od nekaterih sporazumov in razglasitev trgovinske vojne sicer škodita medsebojnim odnosom, vendar Unija vseeno ne sme obupati nad čezatlantskim zavezništvom. Poudarili so tudi, da je zavezništvo med EU in ZDA ključno za globalno stabilnost in da obžalujejo škodljivo politiko America first ali Najprej Amerika. Takšni enostranski ukrepi namreč slabijo zavezništvo in majejo medsebojno zaupanje. Resolucija vsebuje tudi poziv ZDA, naj odpravijo carine na jeklo in aluminij. EU je sicer kot povračilni ukrep že uvedla carine na nekatere izdelke iz ZDA, kot so kavbojke, motorna kolesa in viski. Tudi o tej resoluciji bodo poslanci odločali na naslednjem plenarnem zasedanju. O rezultatih glasovanja in ostalih zanimivostih iz EP torej spet septembra.

Ob 8. uri 

Evropski voditelji so po dolgi noči pogajanj le dosegli dogovor o migracijah. Dogovor vključuje možnost držav, da na svojem ozemlju prostovoljno vzpostavijo centre za migrante, in predlaga, da bi se upravičenost za pridobitev statusa mednarodne zaščite preverjala že izven EU. V ta namen naj bi EU državam Severne Afrike in Bližnjega vzhoda ponudila finančna sredstva, v zameno za katera bi države na svojem ozemlju vzpostavile centre, kjer bi se opravil predhoden pregled upravičenosti. Dogovorili so se tudi o strožjem notranjem nadzoru, s čimer želijo migrantom preprečiti izbiro države EU, v kateri bi zaprosili za mednarodno zaščito. Z dogovorom naj bi bili voditelji zadovoljni, a opozarjajo, da je pred njimi še veliko dela. Danes bodo voditelji razpravljali še o prenovi evrskega območja in brexitu.

Eno leto po razglasitvi arbitražne odločitve, ki naj bi končala mejni spor med Slovenijo in Hrvaško, sta se v Bruslju sešla hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik SDS Janez Janša. Plenković je Janši izrazil pripravljenost za dvostransko rešitev spora in upanje, da se bo to zgodilo kmalu po oblikovanju nove slovenske vlade. Plenković in Janša sta se sicer skupaj udeležila srečanja voditeljev strank članic Evropske ljudske stranke (EPP), ki je potekalo pred vrhom EU.

Svetovna trgovinska organizacija ali STO je presodila, da pravilnik o enotni embalaži tobačnih izdelkov, ki ga je kot prva leta 2012 sprejela Avstralija, ni v nasprotju s trgovinskimi pravili. Pravilnik določa standarden videz embalaže, na kateri sta lahko le tržna znamka in ime proizvajalca, ne sme pa vsebovati barv, drugih podob in promocijskih sporočil. Prav tako mora kadilec na embalaži zagledati odvračujočo fotografijo, ki ga opozori na zdravstveno tveganje. Države pritožnice Dominikanska republika, Honduras, Indonezija in Kuba so v postopku predlagale razne alternative enotni embalaži, kot so zvišanje najnižje dovoljene starosti za nakup tobačnih izdelkov in zvišanje davkov. Vendar je po presoji STO ravno enotna embalaža tista, ki bo najbolj pripomogla k cilju Avstralije, da preprečuje kajenje.

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.