V današnjem Neuradnem listu predstavljamo novelo zakona, za katerega si upamo trditi, da je širši javnosti nepoznan. To je novela zakona o priložnostnih kovancih, ki jo je včeraj s 45 glasovi za in petnajstimi proti sprejel državni zbor. Spremembe zakona, ki je bil sprejet leta 1993, je predlagala vlada in tako omogočila večjo fleksibilnost pri številu dogodkov, ob katerih se lahko izdajo zbirateljski kovanci v posameznem letu. Novosti v zakonu se ujemajo s spektakelskimi težnjami vlade, ki želi s čezmernim praznovanjem in obeleževanjem v ljudstvu vzbuditi nezdravo nacionalno zavest. 

Najprej je treba povedati, kaj priložnostni kovanci sploh so. Izdajajo jih ob političnih, zgodovinskih, znanstvenih, kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih dogodkih, ki so domnevno splošnega pomena za Slovenijo ali pa imajo širši mednarodni pomen. Delijo se na spominske in zbirateljske. Spominski kovanci so po dimenzijah ter fizičnih in kemijskih lastnostih enaki tečajnim evrokovancem za dva evra – novela zakona teh kovancev ne obravnava. Spreminja se ureditev izdajanja zbirateljskih kovancev, izdelanih iz zlata, srebra ali kovin, ki jih določi vlada. Njihova nominalna vrednost je izražena v evrih in so zakonito plačilno sredstvo na območju Slovenije, v drugih državah pa imajo le numizmatično vrednost. Prodajajo se po nominalni ali višji vrednosti. Po do zdaj veljavni zakonodaji so se lahko zbirateljski kovanci izdajali ob največ dveh dogodkih na leto. Lani so na primer izdali zbirateljski kovanec ob tristoti obletnici Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo, napisano v slovenskem jeziku.   

Dogodkov, ki bi bili primerni za obeležitev z izdajo zbirateljskih kovancev, je po mnenju vlade v posameznem letu lahko več kot samo dva. Najprej je bilo predlagano povečanje na pet dogodkov, vendar je odbor za finance sprejel dopolnilo Slovenske nacionalne stranke, ki je predlagala izdajo zbirateljskih kovancev ob največ desetih dogodkih na leto. Predsednik SNS, Zmago Jelinčič Plemeniti, je numizmatik, velik ljubitelj kovancev, ki je v samozaložbi izdal sedem knjig o tej temi.

Dogodke, ob katerih izdajo priložnostne kovance, določi vlada, in sicer najpozneje devet mesecev pred dnem, ko se bo izdal kovanec. Drugega marca so izdali že prve priložnostne kovance letos – spominske kovance ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika in zbirateljske kovance ob 150. obletnici rojstva slikarja Matije Jame. Julija pa načrtujejo izdajo skupnega spominskega kovanca vseh držav članic Evrosistema ob 35. obletnici programa študentske izmenjave Erasmus. Ob tem je Banka Slovenije letos uvedla novost, in sicer možnost spletnega naročila numizmatičnih izdelkov za vse fizične in pravne osebe. Za obeležitev rojstva Matije Jame je na voljo petdeset zlatnikov po 440 evrov in tisoč dvesto petdeset srebrnikov po ceni 50 evrov, pa še okoli petdeset tisoč dvokovinskih kovancev, vrednih od tri do sedemnajst evrov. Vse, kar morate storiti, je, da izpolnite spletni obrazec. 

Na naslovni sliki sta upodobljeni obe strani zlatega zbirateljskega kovanca ob 150. obletnici rojstva slikarja Matije Jame.