10.05

Drage sozemljanke in sozemljani, dobro jutro in pozdravljeni v petkovem okoljskem BritOFFu. Te dni lahko veliko poslušamo o negativnih vplivih podnebnih sprememb na človeški habitat in o tem, kako se bomo morali ljudje nanje prilagoditi. Na spremembe v habitatu pa se bolj ali manj uspešno prilagajajo tudi različne živalske vrste, zato nekaj besed o tem v današnji oddaji.

Izšli sta namreč dve novi obširni študiji o vplivu človeka na življenjsko okolje dveh živalskih vrst, ptičev in rakov samotarjev. Obe študiji ponujata dragocen vpogled v živalske prilagoditve na spreminjajoče se okolje oziroma na nepričakovane ovire, ki jih živali pri tem srečujejo. 

Prva obsežna objavljena študija je obravnavala več kot 70 tisoč primerkov ptic, ki so v preteklih štiridesetih letih poginile ob trkih s čikaškimi stolpnicami. Ptice selivke se namreč med selitvijo pogosto zaletijo v visoke mestne stolpnice, do katerih jih privabi nočna osvetlitev mest. Trupla ptic je od leta 1978 vestno zbiral ameriški ornitolog Dave Willard, izsledke raziskave pa je letos objavil v sodelovanju s kolegi z Univerze v Michiganu.

Med najbolj zanimivimi izsledki raziskave je ugotovitev, da se velikost ptičev v zadnjih desetletjih vztrajno manjša. Ptice iste vrste so v povprečju za štiri odstotke manjše kot pred štiridesetimi leti, hkrati pa imajo v povprečju za dober odstotek daljši razpon kril. Znanstveniki v raziskavi špekulirajo, da bi to lahko bila adaptacija na toplejše podnebje, saj se manjša telesa lažje hladijo. Zaradi manjše telesne mase pa ptice težje migrirajo, zato razvijajo daljši razpon kril, ki jim olajša potovanje. 

Raziskava je zanimiva predvsem zato, ker je prva pokazala na zares dolgoročne spremembe morfologije živali. Do zdaj so biologi namreč preučevali le spremembe v navadah in življenjskih prostorih živali. Z novo raziskavo so raziskovalci dokazali, da antropološke spremembe okolja že imajo daljnosežne in dolgoročne vplive na življenje na Zemlji.

Žal pa se vse živali ne morejo tako učinkovito prilagoditi na življenje v okolju, zaznamovanem s človeško dejavnostjo. Med najhuje prizadetimi živalskimi vrstami so raki samotarji, ena najbolj razširjenih skupin rakov v svetovnih morjih. Poleg kisanja svetovnih morij in izginjanja njihovega naravnega habitata pa jih ogroža še nova nepričakovana grožnja, ki so jo na dveh tihomorskih otokih preučevali znanstveniki britanskega naravoslovnega muzeja.

Raki namreč množično umirajo v odvrženih plastenkah in drugih plastičnih, nerazgradljivih posodah. Vanje jih privabi vonj po hrani oziroma možnost zatočišča, nato pa zaradi spolzkih sten ostanejo v njih ujeti in poginejo. To oviro pa evolucijska prilagoditev rakov nato spremeni v še smrtonosnejšo past. Raki samotarji namreč ob smrti izpustijo poseben vonj, ki privabi druge rake v okolici, da prevzamejo domovanje preminulega. Ta vonj, ki ponavadi poskrbi za to, da imajo vsi osebki vrste primerno domovanje, odvržene plastenke spremeni v prave grobnice rakov, saj jih vabi v gotovo smrt. Raziskovalci so v eni plastenki našli tudi po več sto trupel rakov, ki so v njej umirali, dokler niso ujeti raki lahko po truplih splezali iz pasti.

Obe raziskavi nam ponujata vpogled v uničujoč učinek, ki ga imajo spreminjajoče se podnebje in druge oblike poseganja v naravno okolje živali. Hkrati pa nas opominjata na to, da se bomo morali tudi mi kmalu spoprijeti z drastičnimi posledicami svojega lastnega onesnaževanja okolja.

8.05

Ruski predsednik Vladimir Putin je pripravljen podaljšati pogodbo o jedrskem razoroževanju Novi start, ki se izteče leta 2021. Pogodbo med ZDA in Rusijo sta državi podpisali leta 2010, z njo pa sta se zavezali, da bosta svoje število jedrskih konic držali krepko pod ravnijo iz konca hladne vojne. Kljub dogovoru imata obe državi skupaj še vedno približno 90 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu, z njim pa bi lahko večkrat uničili praktično cel svet. Rusija je, kot je še povedal Putin, na mizo že večkrat položila predloge o podaljšanju dogovora, a z ameriške strani še niso prejeli odgovora.

Slovaška policija je zaradi spodbujanja sovraštva ovadila nekdanjega predsednika vlade in predsednika vladajoče stranke Smer-SD Roberta Fica. Sporne naj bi bile njegove izjave ob obsodbi poslanca Milana Mazurka zaradi rasističnih izjav o Romih. V primeru, da bo spoznan za krivega, mu grozi pet let zapora. Mazurek je bil obsojen zaradi izjav o “ciganskem terorju” nad dostojnimi slovaškimi civilisti, Fico pa je v izjavah za javnost njegovo stališče podprl. Ob ovadbi je na družbenih omrežjih sporočil, da se ne boji obsodbe, saj večina Slovakov misli enako kot on in Mazurek.

Kljub napovedim, da bomo ta konec tedna že lahko smučali po belih strminah sončnega Kanina, smučišče ostaja zaprto. Razlog za to so tehnične napake in pregledi, poleg tega pa se spopadajo z več kot tri metre debelo snežno odejo. Smučišče bo, kot kaže, zaprto do 13. decembra, prvič pa bomo lahko po njem smučali v soboto, 14. decembra. Ni še povsem jasno, zakaj smučišče ne obratuje, več informacij pa bodo sporočili tekom dneva. Prva smuka bo sicer danes možna na Krvavcu in v Kranjski Gori, v soboto pa na Kopah, Golteh, Rogli in na Pohorju.