Rešitev je privatizacija!

Rešitev je privatizacija!

Aktualno-politična novica
21. 3. 2013 - 7.00
 / BritOFF

SEDMA

Začenja se prvi delovni dan nove slovenske vlade pod vodstvom  Alenke Bratušek. Z 52 glasovi za in 35 proti je namreč Državni zbor potrdil imenovanje nove premierke in njene 13 članske ministrske ekipe. Ob svoji prisegi je Bratuškova izpostavila, da je vladina prva prioriteta pomiritev političnih strasti v državi. Nadalje je zbrane pozvala k spoštovanju sogovornikov, dajanju priložnosti in obsodila vnaprejšnje medsebojno nezaupanje.

 

Z imenovanjem Bratuškove na čelo enajste Vlade samostojne Republike Slovenije, je prišel tudi čas, da predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič odmrzne svoj položaj in dokončno odstopi z mesta predsednika stranke. Z datumom dodanim na bianco odstopno izjavo, ki jo je Janković v spodbudo potencialnim koalicijskim partnerjem podpisal že februarja, se je to včeraj tudi uradno zgodilo. Ker Janković v prihajajočem mandatu koaliciji želi kar najboljše delo, mnoge izmed koalicijskih partnerjev pa moti njegov neustrezen odziv na očitke protikorupcijske komisije, se je ljubljanski župan tudi zavezal, da v mandatu te Vlade ne bo kandidiral za mesto predsednika stranke.

 

Neznano je tudi nadaljevanje kariere Janeza Janše. Potem, ko je bil izrinjen iz mesta predsednika Vlade namreč Janši pripada poslanski sedež, ki pa se mu je odrekel. Najverjetneje se tako zdi, da bo vso energijo usmeril v vodenje stranke in opravljal funkcijo njenega profesionalnega predsednika. Izmed preostalih bivših ministrov se med poslance ne namerava vrniti niti Radovan Žerjav, ki državno politiko očitno zares zapušča. Bivši ministri iz kvote Slovenske demokratske stranke se o zasedbi polanske klopi še niso odločili, bo pa ena izmed poslank zopet postala Ljudmila Novak.

 

OSMA

Mednarodni denarni sklad v svojem zadnjem poročilu Sloveniji sporoča, da se je znašla v negativni spirali finančne krize, fiskalne konsolidacije in slabih bilanc podjetij, kar še dodatno podaljšuje recesijo. Sklad sicer hvali slabo banko, vendar poudarja, da bo kljub čistim bilancam bank, najverjetneje potrebna še dodatna dokapitalizacija. Poleg tega pri Skladu kritizirajo zaprtost pred tujimi vlagatelji in zmotno branjenje javnega interesa. Rešitev je namreč odločna privatizacija, ki bi poslala močan signal mednarodnim investitorjem.

 

Medtem je francoska policija opravila hišno preiskavo na domu generalne direktorice Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde. Preiskujejo namreč, ali je pred petimi leti, ko je še zasedala položaj ministrice za finance, prekoračila svoja pooblastila, ko je v sporu med državo in poslovnežem Bernardom Tapiejem odredila zavezujočo arbitražo, ki je slednjemu prinesla 400 milijonov evrov. Vse skupaj je še bolj sporno zato, ker je bil Tapie na zadnjih dveh predsedniških volitvah odkrit podpornik Nicholasa Sarkozya. Tako obstaja sum, da ga je Lagardova z odobritvijo zanj ugodnega postopka nagradila za podporo svojemu šefu.

 

Islamski in krščanski kleriki so v Keniji dosegli, da se iz televizijskih programov umakne oglas, ki je bil namenjen promoviranju uporabe kondomov. Verski veljaki so namreč prepričani, da oglas spodbuja prešuštvo. V oglasu se v pogovoru med prijateljicama izkaže, da je ena od njiju nesrečna v zakonu, saj mož večino časa pijan preživi v baru. Gospa zato uteho poišče pri ljubimcu, zaradi česar ji prijateljica svetuje naj uporablja zaščito. Mnenja so deljena, zagovorniki pravijo, da bi oglas zmanjšal okužbe z virusom HIV, nasprotniki pa v njem vidijo začetek kenijske Sodome in Gomore.

 

DEVETA

Ameriški predsednik Barack Obama se je včeraj prvič, odkar je pred štirimi leti zasedel predsedniški položaj, mudil na obisku v Izraelu. V svojem nagovoru je poudaril, da obisk vidi kot priložnost za ponovno potrditev nezlomljive vezi med državama, hkrati pa je poudaril, da je ameriško zavezništvo z Izraelom večno. Večji del dnevnega reda so sicer zaznamovali najmanj peturni pogovori med Obamo in izraelskim premierom Netanjahujem, kjer je beseda tekla predvsem o temi, ki obseda Netanjahuja, iranskem jedrskem programu. Danes Obamo čaka obisk Zahodnega brega in srečanje s palestinskim voditeljem Mahmudom Abasom.

 

Šest južnokorejskih bank in medijskih hiš je bilo tarča močnega hekerskega napada. Škodljive kode naj bi prišle z le enega računalnika na Kitajskem, vendar pa južnokorejske oblasti sumijo, da za napadom stoji njihova severna soseda. Hekerski napad je bil sicer obsežen, vendar pa ni povzročil večje škode, saj so bili za nekaj časa zgolj onesposobljeni bankomati banke Shinhan in onemogočeno spletno poslovanje njihovim komitentom. Severna Koreja naj bi bila sicer odgovorna tudi za podobne napade leta 2009 in 2011, vendar pa bo dokazovanje krivde tokrat trajalo več mesecev.

 

Avstralska predsednica vlade Julia Gillard se je avstralskemu ljudstvu opravičila zaradi politike prisilnih posvojitev, ki jo je avstralska vlada podpirala med leti 1950 in 1970. V tem času je bilo na deset tisoče otrok pod prisilo odvzetih neporočenim, v veliko primerih najstniškim mamam, ki so bili nato dani v posvojitev poročenim parom brez otrok. Poleg opravičila je Gillardova žrtvam te politike zagotovila tudi poseben sklad s 4 milijoni evrov, ki bodo namenjeni iskanju bioloških staršev in zdravniški pomoči.

 

DESETA

Na Cipru se nadaljuje drama z iskanjem rešitve, ki bi to otoško državo obvarovala pred bankrotom. Potem, ko so poslanci zavrnili davek na bančne vloge, ki je bil pogoj za evropsko pomoč, se danes od predsednika Nicosa Anastasiadesa pričakuje, da bo predstavil nov reševalni načrt. Zelo verjetno bo sicer nov predlog vseboval davek na bančne vloge nad 100,000 evri in naionalizacijo pokojninskih skladov. Da bi preprečili množično dvigovanje gotovine prestrašenih Ciprčanov, so sicer že od torka zaprte banke, svojih vrat pa najverjetneje ne bodo odprle še cel teden.

 

Obale čilskega mesta Coronel so barvo spremenile v rdečo, potem ko je morje naplavilo več tisoč mrtvih rakov. Lokalni ribiči verjamejo, da so za množični pogin krive lokalne elektrarne, ki za ohlajanje uporabljajo morsko vodo, ki jo nato spuščajo nazaj v morje. Preiskavo je že sprožila tudi čilska vlada, ki preiskuje temperaturo, električno prevodnost in količino kisika v obalnih vodah.

 

Afganistanska in ameriška vlada sta dosegli dogovor o umiku ameriških posebnih sil iz afganistanske zahodne province Wardak. Razlog so domnevne kršitve človekovih pravic, ki naj bi jih zagrešili ameriški komandosi, kar pa ameriška vojska seveda kategorično zanika. Kljub temu je afganistanski predsednik Hamid Karzai od Američanov zahteval popoln umik iz province, kar mu je na koncu tudi uspelo, čeprav je s tem provinca prepuščena na milost in nemilost Al Kaidi in drugim upornikom, ki jim afganistanske varnostne sile same niso kos.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness