Revizirani Britoff

Revizirani Britoff

Aktualno-politična novica
DeEP2
17. 11. 2017 - 10.05
 / BritOFF

Evropski parlament

Drugi petkov Britoff kot po navadi posvečamo dogajanju v Evropskem parlamentu, ki je ta teden zasedal v Strasbourgu. Največ pozornosti je vzbudila debata o vladavini prava na Poljskem. Bruselj je že dlje časa v sporu s Poljsko zaradi reforme sodstva, ki bi dala vladi moč, da neposredno vpliva na imenovanja sodnikov. Poljski predsednik Duda je proti prvotnim vladnim predlogom uporabil veto in predlagal svojo različico. Evropska komisija je zdaj tudi predsednikove predloge označila kot nesprejemljive. Čeprav je komisija že večkrat zagrozila Poljski z uporabo sedmega člena Lizbonske pogodbe, je sedaj Evropski parlament tisti, ki je prevzel pobudo v sankcioniranju Poljske. K temu je pripomogel tudi mlačen odziv poljske vlade na nedeljski shod skrajno nacionalističnih gibanj v Varšavi.

Sedmi člen Lizbonske pogodbe omogoča, da se državi odvzamejo glasovalne pravice v Evropskem svetu. Aktivira ga lahko Komisija, Svet ali parlament Evropske unije. Možnosti za dejanski odvzem glasovalnih pravic Poljske so kljub temu majhne, saj morajo biti države pri odločitvi enotne, Madžarska pa je že napovedala, da bo glasovala proti.

Iz finančnega odbora parlamenta je pricurljal razpis, namenjen podjetjem za poslovno svetovanje in raziskovalnim institucijam. Z razpisom želijo parlamentarci najti nove vire finaciranja za 33 samostojnih agencij, ki spadajo pod okrilje Evropske unije. Študija, ki je predmet razpisa, ima nalogo ugotoviti, kako bi se agencije, ki zdaj iz evropskega proračuna dobijo okoli 1,4 miljarde evrov na leto, v večji meri financirale same.

Nekatere agencije se že zdaj financirajo tudi iz prispevkov držav članic, odbor za finance pa upa, da bi več pripevale tudi gospodarske panoge, ki jih agencije regulirajo. Najprimernejši za tak način pridobivanja sredstev sta Agencija za varstvo hrane in Agencija za pomorsko varnost. Kot je povedal podpredsednik odbora za proračun Jens Geier, velike industrije ne nasprotujejo plačevanju pristojbin agencijam,  »če so deležne hitrih in kakovostnih storitev«. [preberi z ironijo]

Malo bolj v ozadju je potekala razprava o Vzhodnem partnerstvu. Gre za politični program Evropske unije za poglabljanje odnosov. Šestim vzhodnoevropskim državam, nekdanjim sovjetskim republikam; Armeniji, Azerbajdžanu, Belorusiji, Gruziji, Moldaviji in Ukrajini. Razlog za razpravo v parlamentu je vrh Vzhodnega partnerstva, ki bo prvič po dveh letih prihodnji teden potekala v Bruslju. O tem, kaj bi moral vrh Vzhodnega partnerstva doseči, govori Ivo Vajgl, poslanec evropskih liberalcev in član parlamentarnega odbora za zunanjo politiko:

Izjava

Vzhodno partnerstvo so v samem začetku najbolj podpirale države iz Višegrajske skupine, danes pa so največje podpornice partnerstva predvsem tiste države, ki v njem vidijo branik proti Rusiji, v prvi vrsti Švedska in Poljska, ki sta ta teden Gruzijo podprli tudi z obiskom zunanjih ministrov. Vajgl temu geopolitičnemu šahu nasprotuje:

Izjava

Eurobritoff zaključujemo v Evropski centralni banki, ki se je zapletla v spor z Evropskim računskim sodiščem, ki je ta teden izdalo svoje poročilo o reševanju grške krize. Kot je sodišče zapisalo v poročilu, ki ga je pripravilo na zahtevo Evropskega parlamenta, banka ni hotela posredovati informacij o svoji vlogi v grški dolžniški krizi. Sodišče je najbolj kritično prav do, po njihovem, netransparentne odločitve banke, da je februarja 2015, na višku krize, grškim bankam močno omejila dostop do kapitala, kar je banke privedlo na rob bankrota. Poročilo ugotavlja še, da so bila makroekonomska predvidevanja načrtovalcev reform slabo utemeljena in so predvidela gospodarsko rast namesto globoke recesije. Ali so se predvidevanja do zdaj spremenila, bo Grčija ugotovila do konca leta, ko bo zaključena tretja revizija tako imenovanega reševalnega programa.

Novice

Predstavniški dom ameriškega kongresa je sprejel davčno reformo, ki so jo pripravili v republikanski stranki, ki ima večino v obeh domovih kongresa. Gre za najobsežnejšo prenovo ameriškega davčnega sistema od Reganove reforme leta 1986. Glavna točka reforme je znižanje stopnje davka na dobiček podjetij, in sicer s 35 na 20 odstotkov, ter zmanjšana davčna olajšava za davke, ki jih Američani plačujejo v svojih zveznih državah. Poleg tega se dviguje najnižja davčna stopnja za osebne prihodke, in sicer z 10 na 12 odstotkov, kar pomeni, da se bodo davki dvignili predvsem za najrevnejše in tiste v zveznih državah z visokimi davki, kot sta Kalifornija in New York. Reforma, ki je za republikance najpomembnejša – zakonodaja Trumpovega mandata, se sedaj seli v senat.

Selimo se na domači politični teren. Vlada naj bi danes odločala, ali Ahmad Šami lahko ostaja v Sloveniji v skladu z 51. členom Zakona o tujcih, a soglasja o tem ni dosegla. 51. člen določa, da v primeru interesa države posameznik pridobi dovoljenje za začasno bivanje, a kot je povedal predsednik Desusa Karl Erjavec, vlada ni ugotovila utemeljenosti za ta interes. Usoda Šamija je zato v rokah ministrstva za notranje zadeve, ki je zanj izdalo odločbo o deportaciji. Pojasnjevanje vladnega obrata je padlo na generalno sekretarko vlade  Lilijano Kozlovič, ki je povedala, da postopek za deportacijo Šamija nikoli ni bil ustavljen in da je bil Šami v torek pozvan v azilni dom zato, da se ga seznani, v kakšnem postopku je, rok za izvedbo odločbe pa je šest mesecev. Za vlado je sedaj zadeva zaključena, o vsem ostalem pa odločajo upravni organi, je še povedala generalna sekretarka.

Zaključujemo v državnem zboru, kjer so poslanci potrdili proračuna za leti 2018 in 2019. Zaradi izboljšanih ekonomskih razmer se proračunski prihodki povečujejo, v primeru proračuna za leto 2018 za 400 milijonov evrov v primerjavi s prejšnjimi načrti. Višanje odhodkov in odpravljanje varčevalnih ukrepov bo počasnejše, tako da bosta imela proračuna za prihodnji dve leti prvič v desetletju presežek.  

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness