Ko so se prebivalci Rogaške Slatine pozno pozimi odločili, da se bodo jeseni prihodnje leto hladili s sto metrov visokega razglednega stolpa Kristal, je župan Branko Kidrič zagotavljal, da bo gradnjo stolpa občina sofinancirala z najmanj dvema tretjinama ocenjene vrednosti investicije. A odločitev, ki jo je konec prejšnjega tedna oznanil Urad RS za nadzor proračuna ministrstva za finance, bo slatinsko občino najverjetneje prisilil v rebalans proračuna za prihodnje leto.

Urad je predlagal, naj občina državi povrne milijon in sto tisoč evrov kohezijskih sredstev, namenjenih izgradnji Poslovnega centra Vrelec, ki jih je Rogaška Slatina prejela med letoma 2018 in 2019. Pri reviziji projekta je namreč ministrstvo ugotovilo več nepravilnosti. Glavni očitek je, da občina ni izpolnjevala pogoja iz smernic gospodarskega ministrstva in pogodbe o sofinanciranju. Odločitev o podpori je bila namreč izdana 21. januarja 2019, ko je bil poslovni center že nekaj mesecev odprt. Kot so navedli v odločbi, je prijavitelj do sredstev upravičen v primeru, »da aktivnosti na operaciji, za katere se pridobi sofinanciranje, na dan izdaje odločitve o podpori še niso zaključene«. Med drugim je urad, kar zadeva nepravilnosti, ugotovil še, da občina ni pravilno obračunala dodatnih prihodkov, da je kršila več določil zakona o javnem naročanju in da gradnja kavarne ne ustreza opredelitvi namena poslovnega inkubatorja ter ciljem projekta. V zaključku odločbe so tako sklenili: »Zaradi neizpolnjevanja pogoja je po našem mnenju celotna operacija neupravičena do sofinanciranja Evropskega sklada za regionalni razvoj.«

Da občina z odprtjem poslovnega centra še pred lokalnimi volitvami ni bila prehitra, pa meni ministrstvo za gospodarstvo. Čeprav je odprtje objekta, na katerem je bil navzoč tudi minister Zdravko Počivalšek, potekalo že septembra 2018, operacija naj ne bi bila zaključena pred izdajo odločitve o podpori januarja leta 2019: »Ministrstvo to utemeljuje z dejstvom, da so se nekatere aktivnosti na operaciji izvajale še po izdani odločitvi o podpori.« Ministrstvo naj bi tako uradu za nadzor proračuna predlagalo drugačno finančno korekcijo, se je pa strinjalo z vračilom vseh sredstev za gradnjo in ureditev kavarne. Občini naj bi tako že 16. aprila posredovalo zahtevek za vračilo 357.220 evrov zaradi nenamenske rabe sredstev, ki bi jih moral župan Kidrič izplačati že 16. maja. A tega seveda ni storil. Rogaška Slatina je zahtevek ministrstva in urada za nadzor proračuna v celoti zavrnila in pristojnemu ministrstvu predložila pravne podlage in argumente, na podlagi katerih nameravajo nadaljevati postopek. A kje je tu pravzaprav jabolko spora?

Dokončanje izgradnje Poslovnega centra Vrelec, Kidričevega predvolilnega projekta pred lokalnimi volitvami novembra 2018, je junija 2018 omogočil podpis dopolnitve Dogovora za razvoj Savinjske regije, s čimer so se zagotovila manjkajoča sredstva za izvedbo projekta. Dogovor, ki sta ga leto prej podpisala Kidrič, takratni in tudi sedanji predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije, ter njegov poslovni sodelavec in prijatelj ter takratni in zdajšnji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, je takrat obsegal le projekt revitalizacije Vonarskega jezera in regijske štipendijske sheme v skupni vrednosti slabih 7 milijonov evrov. V času pred oblikovanjem trinajste vlade pa je vršilec dolžnosti ministra s Kidričem podpisal dopolnitev v višini 81 milijonov evrov kohezijskih sredstev, namenjenih 29 novim projektom, od katerih je tretjino zagotovila država. Takrat je o tem Kidrič takole:

Izjava

Gospodarsko ministrstvo je v dopolnitvi Dogovora o razvoju Savinjske regije iz državnega proračuna projektom spodbujanja podjetništva namenilo 6,4 milijona evrov. Čemu specifično so bila sredstva namenjena, je takrat izpostavil Počivalšek:

Izjava

Poslovni center je bil sicer planiran kot dopolnitev mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec, ki je bil v nekdanjih prostorih Elektra Celje v Rogaški Slatini ustanovljen v partnerstvu z občino Šentjur. Vrednost izgradnje Poslovnega centra Vrelec, ki ga je zasnoval arhitekturni biro Ravnikar-Potokar, je slatinska občina leta 2017 ocenila na dva milijona evrov, denarja za izgradnjo pa ji je začelo zmanjkovati ravno ob izteku šestega Kidričevega mandata. Sredstva si je nato zagotovila na podlagi dokumenta, ki je center uvrstil v nabor prioritetnih regijskih projektov. Novogradnja je tako ponudila novih 36 pisarn. Poleg arhiva in sejne sobe je bila v projektni dokumentaciji predvidena tudi kavarna, ki pa nato nikoli ni zaživela.

Na našo poizvedbo, zakaj je ravno kavarna jabolko spora glede vračila sredstev, so se iz županove pisarne odzvali z besedami: »Postopek še ni zaključen. Osnova je, da se z ugotovitvami ne strinjamo. Smo pa pripravljeni na kompromis, a ne v takem obsegu. Je pa težko že zdaj govoriti o nadaljnjih postopkih. Sta pa našo vlogo za ta projekt pregledovali dve ministrstvi in je bilo takrat vse v redu« A urad za nadzor proračuna je v svojem revizijskem poročilu odgovoril tudi na te očitke. V podobnem primeru je ljubljansko okrožno sodišče odločilo, da revizijski organ ne bi imel nobenega smisla, če ne bi smel ugotavljati nepravilnosti pri projektih, ki so jih ministrstva že odobrila in so že bili izvedeni.

Na ministrstvu za finance naj bi ugotovitve upoštevali in tega zahtevka za poplačilo niso poslali Evropski komisiji. Projekta zato ne bo sofinancirala Evropska unija. Koliko ga bo plačala država, bo na koncu odvisno od dogovora med ministrstvom in občino. Župan je na očitek o zamudi z vračanjem sredstev odgovoril: »Ali bi bilo bolje, da ne bi kandidirali za sredstva? Več kot 700.000 evrov pa nihče ne zahteva nazaj! Če ne bi kandidirali, tudi tega ne bi bilo.« O resničnih razlogih za spor med Olimčanom in Slatinčanom, starima savinjskima prijateljema, pa lahko le ugibamo.