10:05

Leto državnozborskih volitev praviloma prinese nekaj upanja vsaj tistim državljanom, ki že več let čakajo na rešitev kakšnega perečega lokalnega problema. V današnjem Britoffu bomo izpostavili neučinkovito sanacijo onesnaženih zemljišč na območju občin Celje in Štore, kjer se še vedno nahajajo visoke vsebnosti težkih kovin, kot so titan, kadmij in svinec.

Ministrstvo za okolje in prostor je prejšnji teden namreč odreklo podporo predlogu zakona o sanaciji Celjske kotline. Predlog zakona je konec januarja v parlamentarni postopek vložila poslanka SMC Janja Sluga, podprli pa sta ga tudi celjska in štorska občina. Okoljsko ministrstvo je predlogu zakona očitalo, da z reševanjem posamičnega primera ruši sistemski pristop k problematiki degradiranih okolij. Sluga je pojasnila, da je predlog zakona zasnovala na podlagah, ki jih je že leta 2009 po naročilu države pripravil Inštitut za okolje in prostor Celje.

Do odklonilnega stališča okoljskega ministrstva so bile kritične tudi Civilne iniciative Celja. Le-te so leta 2006 prve opozorile na nedovoljeno odlaganje onesnažene zemlje v Bukovžlaku in naročile lastne analize izvora materiala. Kasnejša policijska preiskava je potrdila ugotovitve teh analiz, da pripeljana zemlja izvira z gradbišča Tehnopolisa v stari Cinkarni in EK Centra ob Mariborski cesti. Odgovornih oseb za črno odlaganje onesnažene zemlje pa tožilstvo ni iskalo. Zaradi zanemarjanja onesnaženih območij Bukovžlaka in Gaberja - jug je Slovenijo leta 2015 pred sodiščem Evropske unije na pobudo iniciative uspešno tožila tudi Evropska komisija. Evropsko sodišče je Sloveniji zaradi ogrožanja zdravja ljudi naložilo obveznost nemudne sanacije obeh območij. Gaberje - jug je celjska občina medtem že sanirala, zapleta pa se pri Bukovžlaku, ki je pod pristojnostjo države.

Okoljsko ministrstvo je sicer pred evropskim sodiščem še leta 2014 zatrjevalo, da na območju Bukovžlaka ni onesnažene industrijske zemlje in to dokazovalo z domnevnimi analizami velenjskega inštituta Erico. Obenem pa je ustanovilo posebno skupino strokovnjakov, ki naj bi pripravila uredbo za sanacijo Celjske kotline po vzoru Mežiške doline. Skupina ni prinesla rezultatov. Okoljsko ministrstvo je domnevno zaradi pritiskov evropskega sodišča pred dobrim letom objavilo razpis za idejni načrt sanacije Bukovžlaka. V začetku januarja je podpisalo pogodbo z zmagovalcem razpisa, podjetjem Irgo Consulting. Za dodatne geološke in kemične analize Bukovžlaka bo Irgo Consulting prejel več kot 800 tisoč evrov. Ker izbranec razpisa s svojim zahtevkom odstopa navzgor za približno pol milijona evrov, je morala veljavnost razpisa potrditi celo državna revizijska komisija. Okoljsko ministrstvo je za prejšnje analize že plačalo več kot 150 tisoč evrov. Irgo Consulting mora analize in idejni načrt sanacije predložiti v roku osemnajstih mesecev. Okoljsko ministrstvo bi gradbeno dovoljenje za sanacijo v najboljšem primeru lahko pridobilo konec leta 2019.

Civilne iniciative Celja pa opozarjajo, da se najbolj pereči problemi nahajajo v samem središču Celja. Onesnažena zemlja namreč prekriva tudi igrišča otroških vrtcev. Oktobra lani je analiza že omenjenega Erico pokazala preseženo vrednost kadmija, svinca in cinka v enajstih od trinajstih celjskih vrtcev.

8:05

Ukrajinska obmejna služba je sporočila, da je v skladu z odločitvijo sodišča v Kijevu depotirala nekdanjega gruzijskega predsednika in guvernerja Odese Mihajla Sakašvilija na Poljsko. Prejšnji teden je sodišče namreč zavrnilo njegovo zahtevo za zaščito pred izročitvijo Gruziji. Tbilisijsko sodišče je Sakašvilija prejšnji mesec zaradi protipravne oprostitve štirih policistov, osumljenih umora, obsodilo na tri leta zaporne kazni. Sakašvili je v Varšavi obtožbe zavrnil kot politično motivirane, za deportacijo pa okrivil svoj protikorupcijski boj proti ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku. Leta 2016 je Sakašvili odstopil kot guverner Odese in vodil več protestov proti Porošenku.

Izvršni odbor Afriškega narodnega kongresa je južnoafriškemu predsedniku Jacobu Zumi zapovedal, naj v roku 48-ih ur odstopi. Zuma je že sporočil, da zapovedi vladajoče stranke ne misli upoštevati, saj je na zasedanju izvršnega odbora zahteval trimesečni rok pred odstopom. Odločitev Afriškega narodnega kongresa je rezultat neuspešnih pogajanj med Zumo in podpredsednikom države in voditeljem stranke Cyrilom Ramaphoso prejšnji teden. Ramaphosa, ki stranko vodi od decembra lani, bi po odstopu Zume po ustavi postal novi južnoafriški predsednik. Afriški narodni kongres lahko Zumo odstavi z izglasovano nezaupnico v narodni skupščini, kjer pa je opozicijska Demokratična zveza že napovedala zahteve po predčasnih volitvah.

Sindikat vojakov je vladi predočil svoj predlog zakona o interventnih ukrepih za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske. Predlagani ukrepi obsegajo dvig vojaških plač za 60 evrov in uvedbo novih bonitet, kot sta subvencija vrtca in popusti za vojake v trgovinah. Sindikat je opozoril tudi na odpravo plačnih anomalij, ki so v nasprotju z zahtevnostjo delovnih mest in naj bi rušile moralo zaposlenih v Slovenski vojski. V kolikor vlada predloga zakona ne bo poslala v obravnavo v državni zbor, vojaški sindikat napoveduje iskanje neposredne podpore pri poslancih.