Šest let skomin

Aktualno-politična novica
11. 1. 2022 - 10.00
 / BritOFF

Pozdravljeni v torkovem tehnološkem BritOFFU. Danes se bomo, kot že nekajkrat, spet ukvarjali z množičnim zbiranjem podatkov in družbo nadzora, tokrat kar na tleh domače EU.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je evropskemu policijskemu uradu Europol naložil, naj iz svoje obsežne zbirke izbriše osebne podatke, ki jih hrani nezakonito. Europol bo tako moral v roku enega leta izbrisati vse osebne podatke, starejše od šestih mesecev, če za njihovo hrambo ne bo izkazal zakonske podlage. Zbirka podatkov naj bi po navajanju časnika The Guardian obsegala več kot štiri tisoč gigabajtov podatkov, ki so bili v preteklih šestih letih zbrani v okviru policijskih preiskav in postopkov, mnogoštevilni pa pripadajo ljudem, ki niso osumljenci ali storilci kaznivih dejanj.

Evropski pravni red ne dopušča množičnega zbiranja osebnih podatkov na zalogo, zato je Europol pod drobnogledom nadzornika že od leta 2019. Septembra 2020 je bil policijski urad prvič opozorjen, da je množična hramba podatkov sporna in bi lahko imela pogubne posledice za življenje ljudi, ki so se v tej zbirki znašli po naključju. Istega leta je Europol s pomočjo francoske in nizozemske policije, denimo, razbil šifriranje komunikacijske storitve EncroChat, ki je vodila k številnim aretacijam članov združb organiziranega kriminala. A v Europolovi hrambi so pristali tudi podatki ljudi, ki so EncroChat uporabljali za povsem zakonite namene, denimo novinarjev, odvetnikov in poslovnežev. Europol prav tako od leta 2016 zbira podatke prosilcev za azil v Italiji in Grčiji z namenom preprečevanja terorizma. Nadzornik je policijski urad tudi v tem primeru posvaril, da nima podlage za množično rutinsko preverjanje.

Prepoznavanje obrazov po ameriško
 / 12. 3. 2020

Europol seveda ni zmožen ročno prečesati in ovrednotiti tako obsežne zbirke podatkov, zato je že predlani začel razvijati svoje algoritme in strojno učenje na podlagi podatkov, ki so bili domnevno že upravičeno shranjeni. Med njimi so bila orodja za prepoznavo obraza, zato je nadzornik želel uvesti formalni nadzor nad uporabo tehnologije. Europol je uporabo algoritmov in strojno učenje začasno zamrznil februarja lani. Uradu se morda tako ali tako obetajo boljši časi za množični nadzor, saj je v evropski proceduri trenutno predlog spremembe uredbe o Europolu. Eric Topfer, strokovnjak organizacije German Institute for Human Rights, opozarja, da bi sprejem predloga Europolu omogočil, da bi osebne podatke pridobival kar neposredno od bank, letalskih družb, zasebnih podjetij in ponudnikov elektronske pošte. Po njegovem mnenju bi se Europol tako še bolj približal načinu delovanja ameriške nacionalne agencije NSA, ki ga je leta 2013 razkril žvižgač Edward Snowden.

Algoritmi pri policijskem delu
 / 7. 2. 2019

Seveda ima tudi povečanje obsega nadzora nad prebivalstvom svoje zagovornike. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson meni, da Europol za izpolnjevanje svojih nalog potrebuje ustrezna orodja in čas za analizo podatkov. Podobno meni tudi naš minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je imel uvodni nagovor ob videokonferenčnem zasedanju Europolovega upravnega nadzora decembra lani. Poudaril je, da se zavzema za revizijo mandata agencije, ki naj z najsodobnejšimi orodji in tehnikami postane še učinkovitejša v boju proti organiziranemu kriminalu. Slovenija naj bi se glede na število prebivalcev prav tako uvrščala med države z največ izmenjanimi informacijami v operativnih preiskavah, poenoten sistem zbiranja podatkov pa naj bi Europol predstavil naslednje leto. Letošnji proračun Europola znaša skoraj 200 milijonov evrov.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness