09:05

Skupina predstavnikov severno-korejskih oblasti je s svojim nenajavljenim obiskom poskrbela za presenečenje v vrstah južno-korejskih kolegov. Namen nenadnega obiska je nadaljevanje pogajanj med državama, resnost njihovih namenov pa naj bi izkazovala tudi sestava gostov, ki je vključevala Hwanga Pjong-soja, za katerega se govori, da je trenutno drugi najmočnejši človek v državi. Južna Koreja kot prioriteto pogovorov v prihodnosti postavlja možnost ponovne združitve družin, katerih člani so ločeni med državama. Srečanja družinskih članov potekajo že od leta 1985, predstavniki Južne Koreje pa so izrazili željo po tem, da bi ti potekali redno, kar pa je ob nestabilnosti odnosov med severom in jugom, malo verjetno.

Po tem, ko je prejšnji mesec izginilo 43 študentov, so bila sedaj v bližini mesta Iguala v Mehiki najdena številna trupla. Šlo naj bi za omenjene študente, ki so se takrat v protestu za pravice učiteljev spopadli s policijo, a proces identifikacije bo trajal vsaj dva tedna. Zaradi možnosti sodelovanja pri umorih je v preiskavi skupina policistov, ki naj bi imela močne vezi z lokalnimi tolpami. Dva pripadnika le-teh naj bi že priznala, da sta s policijo sodelovala pri uboju 17 izmed najdenih študentov, celoten primer pa kaže na vedno večjo povezanost lokalnih oblasti s tolpami, ki je prisotna v velikem delu države.

Z današnjim dnem so se začele objave imen Nobelovih nagrajencev. Te bodo potekale do petka, ko bo na dan prišlo ime vsako leto najbolj pričakovanega, in pogosto najbolj spornega, nagrajenca ali nagrajenke Nobelove nagrade za mir. Med najbolj verjetnimi kandidati se letos sliši imena papeža Frančiška, Edwarda Snowdena in Malale Jusafzaj. Ne glede na to, da je največji fokus ponavadi na nagradi za mir, pa se kot problematična ali kontroverzna pogosto izkaže tudi katera izmed drugih. Na področju znanstvenih nagrad se je na primer v zadnjih letih izkazalo, da te pogosto pridejo prepozno, pred tremi leti je odločevalni komite celo moral narediti izjemo pravilu, da se nagrad ne podeluje posthumno, saj so nagrajenca določili ne da bi se zavedli, da je ta že mrtev.

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da mora Francija omogočiti večje delovanje svojih obrambnih sil na področju sindikalnega organiziranja. S tem je postavila precedens, ki ima možnost vpliva na zakonske določbe o prepovedi združevanja vojakov v drugih evropskih državah. Več informacij o francoskem primeru, ter specifičnosti organiziranja vojakov, v Britoffu ob 10ih.

10:05

Evropsko sodišče za človekove pravice je v svoji sodbi odločilo, da Francija s tem, ko svojim oboroženim silam preprečuje oblikovanje sindikata, krši njihovo temeljno pravico do zbiranja in združevanja. Ta pravica je na evropski ravni zapisana v 11. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Kot problematičnega sicer niso označili vsakršnega omejevanja sindikalnega delovanja, le popolno prepoved, ki je do sedaj veljala v primeru francoske vojske. Med izjemami, ki jih je sodba sodišča prikazala kot možnosti delnega omejevanja delovanja sindikalne aktivnosti francoske vojske, sta pravica do stavke in kritika vojaških institucij v javnosti. Odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice so za državo, vpleteno v primer, zavezujoče.

Odločitev sledi dvakratnemu delovanju Francoskega državnega sveta proti organiziranju - vojaškemu osebju so namreč ukazali, naj se izčlani iz organizacij, ki so bile ustanovljene z namenom predstavnosti osebja. Tokratna sodba se nanaša na primer Jean-Huguesa Matellyja, ki je leta 2008 ustanovil združenje po imenu “Žandarji in državljani” in pa spletni forum, prek katerega so člani lahko delili svoje poglede. Po tem, ko je o ustanovitvi obvestil nadrejene, so ti njemu in drugim članom ukazali prenehanje aktivnosti. Vse utemeljitve, navedene v obrambo tovrstnemu ravnanju oblasti so bile sedaj na sodišču zavrnjene kot irelevantne in nezadostne.

Francosko obrambno ministrstvo se je na sodbo odzvalo z izjavo, da bodo preučili možne spremembe zakona, a pri tem upoštevali temeljne vrednote vojaškega statusa. Kaj točno so pod tem opisom imeli v mislih, je vprašljivo, vendar pa je posebni status uniformiranih poklicev  tisti, ki vojakom pogosto preprečuje organiziranje.

Čeprav gre le za en primer, le eno sodbo, ki je določila le 1400 evrov kazni, ki jih mora francoska država plačati enemu izmed vojakov, gre pri tem za pomemben precedens. Zaradi prej omenjene specifične vloge vojske v državi je njena pravica do organiziranja namreč pogosto okrnjena, preprečevanje združevanja v sindikate je prisotno v več evropskih državah, med drugim Veliki Britaniji in Italiji, kjer so sindikati v vojski prepovedani, ter na Portugalskem, kjer je prepoved nenapisano pravilo.

Delovanje sindikatov na področju vojske je kontroverzno tudi v Sloveniji. Znotraj vojske delujejo štirje reprezentativni sindikati, prejšnji teden je status reprezentativnosti pridobil še Sindikat vojakov Slovenije. Sindikalno delovanje je sicer omejeno tudi zaposlenim v Slovenski vojski, med drugim tako velja popolna prepoved stavke. Ker sindikat meni, da gre pri tem za nedemokratično ureditev in dvojne standarde, saj je stavka naprimer omogočena policistom, so 2. decembra lani na ustavno sodišče podali zahtevo o presoji ustavnosti tovrstne ureditve. V njej pravijo, da je socialni dialog s sindikati vojske le navidezen in da se z njimi nihče ne pogovarja o vsebinah, z obrambnim zakonom pa jim je odvzeto bistvo sindikalnega organiziranja in delovanja. Kot so zapisali v Sindikatu slovenske vojske, je njihovo strelivo na sindikalnem področju prazno.