1005

Pozdravljeni v drugem današnjem Britoffu. Poslušate tematski BritOFF imenovan Neuradni list, v katerem preučujemo gradiva v obravnavi, katerih usoda je zaenkrat še neznana. Nekatera bodo  šla čez parlamentarno proceduro uspešno in postala zakon, spet druga bodo naletela na prepreke in padla.

Na spletu objavljen posnetek iz leta 2012, na katerem posamezniki v prisotnosti neodvisnega poslanca Andreja Čuša uživajo kokain, je za nekdanje Čuševe strankarske kolege iz Slovenske demokratske stranke dovolj dober razlog, da so v parlamentarno obravnavo po šestih letih ponovno dali Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Spomnimo, ta je bil prvič predlagan leta 2011, ko so uživanja drog obtoževali takratnega premierja Boruta Pahorja in ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. Vlada Republike Slovenije je takrat predlog zavrnila.

Aktualni predlog se ne razlikuje in predvideva, da bi bili predsednik države, premier, ministri, državni sekretarji ter poslanci vsaj enkrat letno nenapovedano testirani. Po naključnem izboru bi morali izžrebani preizkus opraviti v roku 48 ur, sicer bi se domnevalo, da je izid pozitiven. Komisija za testiranje funkcionarjev na prepovedane droge bi imela štiri člane, in sicer predstavnika Inštituta za sodno medicino, predstavnika organa, kjer dela funkcionar, predstavnika Društva novinarjev Slovenije in predstavnika Združenja novinarjev in publicistov.

Leta 2011 je vlada zavrnitev predloga upravičila s prepričanjem, da bi šlo pri takšnih testiranjih za pretiran poseg v zasebnost. To so podkrepili s citiranjem 35. člena ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duhovne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic in naj bi ga prisiljen odvzem krvi kršil. Vlada je prav tako trdila, da bi v primeru javne objave zdravstvenih podatkov funkcionarjev šlo za kršitev Zakona o varovanju osebnih podatkov, primere podobne prakse iz tujine pa je z izjemo Avstralije označila kot neustrezne.

Neuspeh pred šestimi leti pa poslance SDS ni odvrnil od ponovnega poskusa. V ocenah stanja in razlogih za sprejem zakona tako navajajo kar slabo gospodarsko stanje, visoko brezposelnost prebivalstva, zamude pri plačilih, pomanjkanje investicij, padec bruto domačega proizvoda in tako dalje. Vsemu temu po mnenju predlagateljev botruje tudi povečana prisotnost kokaina med slovenskimi politiki, zaradi česar se vlada bolj kot z blaginjo naroda ukvarja sama s sabo. Trditev podkrepijo z izjavo kronista Nedeljskega dnevnika Aleksandra Lucuja, ki je pred leti v enem od intervjujev na Televiziji Slovenija med drugim dejal, da je “vse prepleteno z gejevsko-kokainsko prepredenostjo.”

SDS kot protiargument odločitvi vlade iz leta 2011 navaja odločitev Ustavnega sodišča, ki pravi, da mora posameznik z vstopom v prostor družbenega dogajanja prevzeti nase tudi tveganje, da bo njegovo ravnanje predmet diskusije in presoje. Ker gre po mnenju predlagateljev za javni interes in potrebo po transparentnosti ter odgovornosti javnih uslužbencev, posledično ne gre za protiustaven poseg v zasebnost.

Primeri podobnih praks iz ostalih držav so še vedno neustrezni, saj se še vedno nanašajo na splošno ureditev prepovedanih drog in ne na obvezno testiranje funkcionarjev v kakršnikoli obliki. Izjema je že omenjeni primer Avstralije iz leta 2007, podatki zanj pa so tako v predlogu kakor na spletu zelo zelo skopi.

0805

Na kongresu španske levičarske stranke Podemos je njen dosedanji predsednik Pablo Iglesias z 89 odstotki podpore premagal tekmeca in drugega človeka stranke Íñiga Errejóna ter si na čelu tretje največje stranke v Španiji zagotovil še en mandat. O vendarle nekoliko globljem razkolu v stranki pa priča rezultat glasovanja o vizijah za prihodnost le-te, saj je predsednikov program podprlo 51, načrte protikandidata pa 34 odstotkov volilcev. Errejón za razliko od Iglesiasa zagovarja odmik od aktivizma oziroma pomik nekoliko bolj k političnemu centru, s čimer bi od socialistov po njegovem mnenju lažje prevzeli primat največje stranke na levici. Iglesias nasprotno meni, da bi bila takšna politika izdaja njihovih volilcev.

Nekdanjemu predsedniku Peruja Alejandru Toledu ne bo dovoljeno vstopiti v Izrael, dokler ne uredi zadev v lastni državi, so sporočili s tamkajšnjega zunanjega ministrstva. Toledo, za katerim so perujske oblasti zaradi suma korupcije razpisale tiralico, naj bi se trenutno nahajal v San Franciscu, odziv iz Tel Aviva pa prihaja po tem, ko so se pojavila namigovanja, da bi Toledo lahko odpotoval v Izrael, kjer živi njegova soproga. Združene države Amerike so zavrnile zahtevo po pridržanju osumljenca, vsaj dokler ne prejmejo ustrezne dokumentacije glede Toledovega domnevnega prejemanja podkupnine s strani brazilskega gradbenega podjetja Odebrecht, ki naj bi znašala slabih 19 milijonov evrov. Če pa imate o osumljencu kakšne informacije, te, prosim, nemudoma sporočite perujski policiji in morda prav vi osvojite razpisano nagrado v višini 28 tisoč evrov.  

Ameriški teniška zveza si je privoščila hud spodrsljaj, ko je pred obračunom ZDA z Nemčijo v Pokalu Fed solo pevec Will Kimble zapel himno iz časa nacistične Nemčije. Prva kitica trikitične Deutschlandlied, poznana po uvodnem besedilu “Nemčija, Nemčija nad vsem”, je od konca druge svetovne vojne prepovedana, od takrat pa je uradna himna Nemčije tretja kitica, ki ima nekoliko bolj spravljiv uvod z besedami “Enotnost in pravičnost in svoboda”.